Vpliv telesne dejavnosti pri mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1Logar, Kristina (Avtor) Thaler, Darja (Mentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negatelesna dejavnostsladkorna bolezen tipa 1zdrav življenjski slogmladostnikiUvod: Sladkorna bolezen je skupina kroničnih bolezni, za katere je značilna hiperglikemija, ki je posledica motenj v izločanju inzulina, delovanju inzulina ali obojega. Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem ali poškodba trebušne slinavke uniči beta celice, kar povzroči zmanjšano ali odsotno proizvodnjo inzulina. Telesna dejavnost pri mladostnikih ima pomembno vlogo pri telesnem in psihološkem razvoju. Telesna dejavnost je pomemben mediator pri uravnavanju glikemije in preprečevanju patologije, povezane s povečano postprandialno glukozo. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom strokovne literature preučiti pozitivne in negativne učinke telesne dejavnosti na mladostnika s sladkorno boleznijo tipa 1. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, Medline, ScienceDirect,CINAHL Ultimate in na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Časovni okvir uporabljene literature je bil med letoma 2014 in 2024. Rezultati: Rezultati kažejo, da redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na občutljivost na inzulin, kardiovaskularno zdravje, mišično moč, gostoto kosti in telesno pripravljenost. Aerobna telesna dejavnost znižuje krvni sladkor, medtem ko lahko anaerobna telesna dejavnost ali vaje za moč povzročijo zvišanje krvnega sladkorja. Pomembno je, da je vsaka telesna dejavnost prilagojena mladostniku, saj je nevarnost za hipoglikemijo pri nepravilni izvedbi telesne dejavnosti in neustrezni prehranski prilagoditvi toliko večja. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je telesna dejavnost ena ključnih metod nefarmakološkega zdravljenja oziroma obvladovanja bolezni. Poznavanje narave sladkorne bolezni in vpliva telesne dejavnosti je ključnega pomena. Smiselno bi bilo, da se v Sloveniji še natančneje razišče to področje ter še bolj opolnomoči in izobrazi zdravstveni kader, predvsem medicinske sestre, saj so one tiste, ki so prve v stiku in so glavna podpora družinam in obolelim mladostnikom. Opolnomočenje in dodatno izobraževanje zdravstvenega kadra bi lahko prispevalo k boljši podpori družinam in mladostnikom pri vključevanju telesne dejavnosti v vsakodnevno življenje ter k zmanjšanju strahu pred hipoglikemijo.[K. Logar]20262026-06-14 07:45:52Diplomsko delo/naloga183551UDK: 616-083VisID: 160083COBISS_ID: 281578499sl