Sindrom karpalnega kanala pri medicinskih sestrahKresevič, Sabina (Avtor) Sotler, Robert (Mentor) Boc, Anja (Komentor) Gošnak Dahmane, Raja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negasindrom karpalnega kanalamediani živecmedicinske sestreergonomijazdravljenjeUvod: Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša periferna nevropatija, ki nastane zaradi utesnitve medianega živca ob prehodu skozi zapestni kanal. Sindrom karpalnega kanala predstavlja pomemben zdravstveni problem, saj povzroča bolečine, motnje senzibilitete in motorike in posledično zmanjšano funkcionalnost roke, kar lahko vodi v zmanjšano delovno sposobnost. Diplomsko delo posebej izpostavlja pojavnost sindroma karpalnega kanala pri medicinskih sestrah, saj njihov poklic vključuje številne ponavljajoče se gibe zapestja. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom strokovne in znanstvene literature predstaviti sindrom karpalnega kanala, njegove anatomske in patofiziološke značilnosti, diagnostiko, preprečevanje ter zdravljenje, s posebnim poudarkom na pojavnosti pri medicinskih sestrah. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (PubMed, Medline, Cinahl, Elsevier, Science Direct, COBISS, Google učenjak). Iskanje je temeljilo na ključnih besedah v slovenskem in angleškem jeziku. Iskanje, zbiranje in analiza literature so potekali med julijem 2024 in avgustom 2025. V analizo je bilo vključenih 43 enot literature. Rezultati: Pregled literature kaže, da je sindrom karpalnega kanala posledica povečanega tlaka v anatomsko omejenem osteofibroznem prostoru, kar vodi v motnje mikrocirkulacije, demielinizacijo in v napredovalih primerih tudi aksonsko okvaro medianega živca. Diagnostika temelji na kombinaciji kliničnih testov, vprašalnika BCTQ ter slikovnih in elektrodiagnostičnih preiskav, pri čemer imajo elektrodiagnostične metode ključno vlogo pri potrditvi diagnoze in oceni resnosti okvare. Analiza literature kaže, da je sindrom karpalnega kanala razširjen predvsem v poklicih s ponavljajočimi se gibi zapestja, kamor sodi tudi zdravstvena nega. Tuje raziskave poročajo o visoki prevalenci sindroma med medicinskimi sestrami, pri čemer so kot pomembni dejavniki tveganja izpostavljeni starost nad 30 let, daljša delovna doba ter neugodni delovni položaji. V slovenskem prostoru je na tem področju zaznati pomanjkanje raziskav. Ugotovitve obenem poudarjajo pomen ergonomskih in organizacijskih ukrepov ter zgodnjega ukrepanja za preprečevanje napredovanja bolezni. Zdravljenje je lahko tako nekirurško kot kirurško. Razprava in zaključek: Sindrom karpalnega kanala pomembno vpliva na kakovost življenja in delovno zmožnost medicinskih sester. Ker za slovenski prostor ni zadostnih podatkov, bi bila smiselna izvedba obsežnejše raziskave, ki bi omogočila oblikovanje učinkovitih preventivnih ukrepov in strategij zdravljenja.[S. Kresevič]20262026-06-14 07:45:36Diplomsko delo/naloga183550UDK: 616-083VisID: 160082COBISS_ID: 281572099sl