<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modeli delitve celic v epitelijskih tkivih</dc:title><dc:creator>Bešter,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ziherl,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Jan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>epitelijska tkiva</dc:subject><dc:subject>celična delitev</dc:subject><dc:subject>delitvena ravnina</dc:subject><dc:subject>mehanska relaksacija</dc:subject><dc:subject>ogliščni model</dc:subject><dc:subject>napetostni tenzor</dc:subject><dc:subject>nematski red</dc:subject><dc:subject>topologija tkiva</dc:subject><dc:description>Epitelijska tkiva sodijo med najpogosteje preučevane sisteme v biofiziki mehkih in
aktivnih snovi, saj hkrati kažejo lastnosti elastičnih trdnin in viskoelastičnih tekočin.
Eno ključnih odprtih vprašanj na tem področju je, kako lokalna pravila orientacije
celične delitve vplivajo na kolektivno mehansko in topološko organizacijo tkiva.
V tej nalogi sistematično primerjamo šest protokolov za izbiro delitvene ravnine:
naključno os, kratko os, dolgo os, napetostno os, alternirajočo os in protokol dolgega roba. 
Analizo izvedemo v okviru dvorazsežnega ogliščnega modela z energijo, ki sili
obseg in ploščino celic proti preferenčnima vrednostma. Obravnavamo dva biološko
zanimiva scenarija. V prvem potomstvo ene celice raste v sicer pasivnem tkivu,
tako da nastane lokalna mehanska frustracija v obliki rastoče domene. V drugem
scenariju tkivo najprej enoosno raztegnemo, nato pa celice stohastično delimo kot
odziv na mehansko napetost.
Osrednji rezultat naloge je jasen kontrast med topološko in mehansko odzivnostjo tkiva na izbiro delitvene osi. Topološka opazljivka porazdelitve poligonskih
razredov je presenetljivo neobčutljiva na izbiro delitvenega protokola. Nasprotno so
mehanske in orientacijske opazljivke, kot so nematski red, heksatični red, napetostni tenzor in napetostni dipol po delitvi, izrazito odvisne od izbranega protokola.
V raztegnjenem tkivu protokoli dolge osi, napetostne osi in dolgega roba najučinkoviteje relaksirajo mehanske napetosti, protokol kratke osi pa relaksira najpočasneje in hkrati najbolje ohranja tlakovanje začetnega tkiva. V scenariju rastoče domene dolga os in dolgi rob dosežeta najvišji heksatični red, protokol alternirajoče osi pa izstopa z izrazito visokim nematskim redom domene, ki je posledica sinhronih, med generacijami pravokotnih delitev in bi ga bilo mogoče načeloma zaznati z eksperimentalnimi meritvami orientacijskega polja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-13 08:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183521</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 160456</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281760003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
