Samoučinkovitost in socialna opora kot dejavnika problematičnega spletnega vedenja mladostnikovHorvat, Janja (Avtor) Zager Kocjan, Gaja (Mentor) Selak, Špela (Komentor) uporaba družbenih omrežijsocialna oporasamoučinkovitostsubjektivno blagostanjeanksioznostmladostnikiV sodobnem svetu so družbena omrežja postala ključen del vsakdanjika mladostnikov, a njihova problematična raba in spletno nasilje predstavljata vse večji izziv. V raziskovanju ostaja odprto vprašanje o tem, kateri dejavniki se povezujejo z ranljivostjo za to problematično vedenje. V naši raziskavi nas je zanimalo, ali razlago omogoča splošna teorija napetosti (angl. general strain theory), v skladu s katero smo oblikovali pojasnjevali model, v katerem zaznana socialna opora (prijateljev in družine) ter samoučinkovitost direktno in indirektno preko čustvovanja (anksioznosti in čustvenega blagostanja) napovedujeta manj simptomov problematične rabe družbenih omrežij in nižjo verjetnost povzročanja spletnega nasilja. Podatki so bili zbrani v okviru raziskave Z zdravjem povezana vedenja šolskih otrok leta 2022, ki zajema vzorec 8.638 šolskih otrok in mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Podatki so bili analizirani z uporabo strukturnega modeliranja. Rezultati so pokazali dobro prileganje modelu splošne teorije napetosti. Pokazali so se pomembni direktni in indirektni učinki socialne opore družine in samoučinkovitosti na problematično vedenje na spletu. Anksioznost se je pokazala kot mediator, saj sta višja socialna opora družine in samoučinkovitost napovedovali nižjo anksioznost ter preko nje manj problematičnega vedenja na spletu. Socialna opora prijateljev je pomembno učinkovala zgolj na blagostanje, ki v odnosu med socialno oporo družine in problematično rabo družbenih omrežij ter med samoučinkovitostjo in problematično rabo ni imelo mediatorske vloge. Rezultati podpirajo splošno teorijo napetosti, kjer napetost (nezadostna socialna opora družine) in zaznana sposobnost konstruktivnega spoprijemanja (samoučinkovitost) direktno in indirektno preko negativnega čustvovanja (anksioznosti) napovedujeta problematično vedenje (problematično rabo družbenih omrežij in povzročanje spletnega nasilja). Socialna opora družine in samoučinkovitost torej predstavljata varovalna dejavnika, ki odpirata možnost za preventivne intervence. Izsledki poglabljajo razumevanje problematičnega vedenja na družbenih omrežjih in kažejo, da je treba problematično vedenje obravnavati celostno – tako preko socialnega okolja kot tudi notranjih psiholoških procesov.[J. Horvat]20262026-06-13 07:15:17Magistrsko delo/naloga183518UDK: 159.923:004.738.5-053.6(043.2)VisID: 616498COBISS_ID: 282042115sl