Služnostno vodenje in izgorelost pri strokovnih delavcihKrajnčič, Lara (Avtor) Babnik, Katarina (Mentor) uslužnostno vodenjeizgoreloststrokovni delavcipsihološke potrebeOb vse večjih delovnih zahtevah in stalnih spremembah narašča tudi tveganje za nastanek izgorelosti, zato je pomembno odkrivanje mehanizmov za njeno preprečevanje. V delovnih okoljih imajo pri tem pomembno vlogo vodje, saj lahko z ustreznimi pristopi ustvarijo pogoje, v katerih zaposleni dosegajo svoje potenciale in ohranjajo celostno zdravje. Po Teoriji samodoločenosti nam slednje omogoča zadovoljenost temeljnih psiholoških potreb po avtonomnosti, kompetentnosti in povezanosti. Izmed pozitivnih stilov vodenja pa je služnostno tisto, ki neposredno naslavlja potrebe zaposlenih, zato je namen magistrskega dela raziskati mediatorsko vlogo temeljnih psiholoških potreb v odnosu med služnostnim vodenjem in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 669 polnoletnih strokovnih delavcev v Sloveniji, ki imajo neposredno nadrejenega in so redno zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju. Podatke smo analizirali s strukturnim modeliranjem enačb ter validirali v slovenščino prevedena vprašalnika za merjenje temeljnih psiholoških potreb in služnostnega vodenja. Rezultati niso pokazali neposrednega učinka služnostnega vodenja na nižjo izgorelost strokovnih delavcev. Odnos med služnostnim vodenjem in izgorelostjo je statistično značilno posredovala le zadovoljenost potrebe po avtonomnosti, medtem ko potrebi po kompetentnosti in povezanosti nista imeli pomembne mediatorske vloge. Ugotovitve kažejo, da služnostni vodje na nižjo izgorelost strokovnih delavcev delujejo posredno z ustvarjanjem pogojev za zadovoljenost potrebe po avtonomnosti. Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju mehanizmov zmanjševanja izgorelosti v organizacijskem kontekstu in izpostavljajo pomen razvoja vodstvenih praks, usmerjenih v podporo avtonomnosti.[L. Krajnčič]20262026-06-12 07:17:05Magistrsko delo/naloga183379UDK: 159.944.4:316.46.058(043.2)VisID: 616473COBISS_ID: 281755907sl