<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Branje literature kot varovalni dejavnik duševnega zdravja mladih</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Nana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeznik,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>psihološka odpornost</dc:subject><dc:subject>doživljanje ob branju</dc:subject><dc:subject>literatura</dc:subject><dc:subject>vloga šole</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava doživljanje mladih ob vsakdanjem branju in vpliv le-tega na njihove sposobnosti in načine spopadanja z obremenilnimi situacijami ter njihovo počutje in duševno zdravje. 
V teoretičnem izhodišču opredeljujemo pojem duševnega zdravja in opisujemo aktualno stanje na področju duševnega zdravja mladih. V tem delu vključujemo tudi pomen šole za duševno zdravje mladih, njeno vlogo v povezavi z branjem ter njen vpliv na bralne navade mladih. Opredeljujemo tudi biblioterapijo kot eno od oblik pomoči z branjem pri reševanju težav v duševnem zdravju in izpostavljamo bistvene razlike med načinom pomoči z branjem, ki ga raziskujemo. Za tem opredeljujemo tudi doživljanje, ki je za Stanka Gogala predstavljal osrednji pedagoški koncept in kot nujni del vzgajanja. V nadaljevanju raziskujemo procese, ki se zavestno in manj zavestno odvijajo med vsakdanjim branjem in ugotavljamo, kako vplivajo na posameznikovo doživljanje med branjem in tudi po branju, v vsakdanjem življenju. Nato natančneje opredeljujemo procese interpretiranja, perspektivizma, identifikacije in katarze ter doživljanja sproščanja, umirjenosti in čuječnosti med branjem. 
Z raziskavo ugotavljamo, ali se ti procesi pojavljajo pri posameznikih v vsakdanjem branju in se v zaključku sprašujemo, na kakšen način bi jih še lahko spodbujali. V raziskavi je bilo izvedenih osem polstrukturiranih intervjujev z mladimi odraslimi, ki so bili v času pandemije Covida-19 redni študentje. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali in primerjali s teoretičnimi izhodišči. Izkazalo se je, da odgovori udeležencev v večjem delu potrjujejo naša predvidevanja o pozitivnem vplivu branja na duševno zdravje, čeprav vseh kompleksnih procesov nismo mogli neposredno ugotavljati. Raziskovali smo tudi vlogo šole pri krepitvi duševnega zdravja učencev in njen vpliv na bralne navade intervjuvancev. Ugotovili smo, da ima šola velik potencial, vendar menimo, da bi lahko branju ter spodbujanju branja in doživljanja kompleksnih procesov, ki se odvijajo med branjem, lahko namenili več pozornosti in v tem vidimo pomembno izhodišče za nadaljnje delo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-12 07:16:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183375</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 616469</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281606403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
