<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča razrednih učiteljev in športnih pedagogov na Primorskem glede skupnega poučevanja predmeta Šport v prvem triletju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Petrič,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markelj,	Neja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predmet šport</dc:subject><dc:subject>skupno poučevanje</dc:subject><dc:subject>razredni učitelji</dc:subject><dc:subject>športni pedagogi</dc:subject><dc:subject>Primorska</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je obravnavalo stališča razrednih učiteljev in športnih pedagogov na Primorskem glede skupnega poučevanja predmeta šport v prvem triletju osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med skupinama učiteljev glede vrednotenja pomena predmeta šport in njegovih učinkov na otroke, samoocene učiteljevih trenutnih kompetenc za poučevanje predmeta ter kompetenc, pridobljenih v času študija, ter tudi izraženih učiteljevih osebnih vrednot, povezanih s sodelovanjem in skupnim poučevanjem.

Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, kjer smo kot metodo zbiranja podatkov uporabili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz treh sklopov. Prvi del je zajemal demografske podatke učiteljev, drugi del se je navezoval na stališča učiteljev do predmeta šport, njihove kompetence za poučevanje ter poglede na skupno poučevanje pri predmetu. Tretji del vprašalnika pa se je navezoval na osebne vrednote učiteljev, ki smo jih analizirali s pomočjo Schwartzovega vprašalnika osebnih vrednot. Zbrane podatke smo nato analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike.

Rezultati so pokazali, da sta skupini učiteljev enakovredno umeščali predmet šport med ostale predmete ter mu pripisovali pomembno vlogo pri celostnem razvoju otrok. Do razlik je prihajalo pri samooceni trenutnih kompetenc ter tudi kompetenc pridobljenih v času študija, kjer so športni pedagogi v povprečju izražali visoko stopnjo zaznane kompetentnosti, medtem ko so razredni učitelji pogosteje izražali negotovost ter večjo potrebo po dodatni obravnavi posameznih vsebin. Ob tem sta obe skupini odločno podpirali uvedbo modela skupnega poučevanja pri predmetu, kar je nakazovala tudi visoka izraženost osebnih vrednot učiteljev povezanih s sodelovanjem.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-12 07:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183370</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65917</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 282934531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
