Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v socialnem delu z mladimiDežman, Iris (Avtor) Videmšek, Petra (Mentor) Mešl, Nina (Komentor) IKTmladidigitalizacijadelovni odnoshibridni pristopidigitalne kompetenceDisertacija raziskuje uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v socialnem delu z mladimi. Izhaja iz prepoznane priložnosti za obogatitev prakse socialnega dela s tehnologijo, ki je sestavni del vsakdana mladih. Osrednji raziskovalni problem je, kako lahko IKT prispeva k vzpostavljanju stika z mladimi ter procesu podpore in pomoči ob ohranjanju temeljnih vrednot stroke. Teoretični del opredeli IKT in analizira njen razvoj v socialnem delu od začetnega odpora do sodobnih praks, s poudarkom na prelomnici COVID-19. Raziskava temelji na postmoderni sodelovalni socialno-konstrukcionistični paradigmi, ki v ospredje postavlja odnosno izkušnjo med socialno delavko in mladim ter razume IKT kot družbeno konstruirana orodja, katerih pomen se oblikuje v interakciji in kontekstu uporabe. Predstavljene so značilnosti mladih, njihove digitalne navade ter prednosti in izzivi uporabe IKT, od izboljšane dostopnosti in zmanjšane stigme do etičnih dilem in zabrisanih profesionalnih mej. Metodološko raziskava sledi principom mešanih metod z elementi akcijskega raziskovanja: kvantitativna anketa, fokusna skupina, usposabljanje socialnih delavk, štirimesečno spremljanje uporabe IKT v praksi in končni intervjuji. Ta večfazni pristop omogoča celovito razumevanje tematike iz različnih perspektiv. Ugotovitve razkrivajo ambivalenten odnos socialnih delavk do IKT. Prepoznavajo njegov potencial, vendar izražajo zadržke glede ohranjanja osebnega stika. Med izzivi izstopajo tehnične ovire, pomanjkanje digitalnih kompetenc in dilema stalne dostopnosti. Raziskava ovrže stereotip o mladih kot homogeni skupini »digitalnih domorodcev« in pokaže njihove raznolike preference. Prevladuje administrativna raba IKT, uporaba v svetovalnem procesu je redkejša. Institucionalni kontekst pri tem igra pomembno vlogo: nevladne organizacije izkazujejo večjo fleksibilnost in inovativnost pri uvajanju digitalnih orodij, javne institucije pa delujejo v strožjih organizacijskih in varnostnih okvirih. Najučinkovitejši so hibridni pristopi, ki premišljeno združujejo osebni stik z digitalnimi orodji. Disertacija zaključuje, da IKT ni nadomestilo za tradicionalno socialno delo, temveč ga lahko smiselno dopolnjuje.[I. Dežman Burazer]20262026-06-11 09:00:08Doktorsko delo/naloga183344UDK: 354.4-053.6:007(043.3)VisID: 56650COBISS_ID: 281497603sl