<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Perspektive romskih pomočnic in pomočnikov v osnovnih šolah Mestne občine Novo mesto</dc:title><dc:creator>Janjac,	Christina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Romi</dc:subject><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>vključevanje romskih otrok</dc:subject><dc:subject>romska pomočnica</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavam delovno mesto romske pomočnice v osnovni šoli ter ga razumem kot pomemben podporni mehanizem pri vključevanju romskih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu najprej umestim romsko skupnost v širši družbeni kontekst in opišem ključne značilnosti položaja Romov v Sloveniji, pri čemer se osredotočim na neenakosti in izključenost na različnih področjih ter na to, kako se ti pogoji odražajo v šolskem prostoru. Nato predstavim vključevanje romskih otrok v osnovno šolo in izpostavim najpogostejše ovire (npr. jezikovne, socialno-ekonomske, kulturne), pogoste izkušnje
diskriminacije ter pišem o integraciji in segregaciji, vključno z neustreznim usmerjanjem romskih otrok v prilagojene programe. V nadaljevanju v teoretičnem delu podrobneje obravnavam delovno mesto romske pomočnice: nastanek in razvoj delovnega mesta, vlogo, naloge in kompetence romskih pomočnic ter umeščenost v šolski sistem, pri čemer izpostavim njen pomen kot veznega člena med šolo in romsko skupnostjo, pa tudi dileme, povezane z nejasnim statusom, podrejenostjo v kolektivu in tveganjem marginalizacije. Prav tako del teoretičnega dela posvetim pomenu poznavanja romskega jezika ter romske kulture.

Empirični del temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke sem zbrala s polstrukturiranimi intervjuji z desetimi romskimi pomočnicami, zaposlenimi na petih osnovnih šolah v Mestni občini Novo mesto. Intervjuje sem posnela, transkribirala in analizirala z uporabo postopkov kvalitativne analize. V raziskavi sem se osredotočila na
njihovo razumevanje pomena romskega jezika pri delu, doživljanje položaja v kolektivu, razumevanje vloge, konkretne naloge, ključne kompetence, vire podpore ob izzivih ali težavah, prednosti in slabosti delovnega mesta ter predloge za izboljšave.

Rezultati kažejo, da romske pomočnice romski jezik razumejo kot pomembno, a situacijsko orodje: posebej uporaben je ob vstopu romskih otrok v šolo (zlasti v nižjih razredih) ter pri komunikaciji s starši, hkrati pa poudarjajo slovenščino kot primarni jezik šolanja. Pomemben del ugotovitev se nanaša tudi na položaj v kolektivu: izkušnje so raznolike – ponekod se romske pomočnice počutijo sprejete, prepoznane in podprte, drugje pa se pojavljajo elementi podcenjenosti, nejasnega statusa in neenakovrednega sodelovanja. Njihova vloga se v praksi kaže kot večplastna – vključuje učno podporo, grajenje odnosa in zaupanja, povezovanje s starši in romsko skupnostjo, vzgojno usmerjanje, zagotavljanje varnosti in reda, pri čemer se posebej jasno izrišejo tudi konkretne naloge: spremljanje otrok (npr. avtobus, kosilo, dnevi dejavnosti), individualna učna pomoč, dežurstva in nadzor, administrativna opravila ter – pri nekaterih – tudi terensko delo v romskem naselju in pomoč pri urejanju zadev z institucijami. Romske pomočnice pri delu izpostavljajo potrebo po osebnih in profesionalnih kompetencah (npr. prilagodljivost, potrpežljivost, empatija, komunikacijske veščine, mediacija, razumevanje romskega življenjskega prostora, avtoriteta ter doslednost pri postavljanju mej)
ter pomen podporne mreže znotraj šole in med romskimi pomočnicami. Med prednostmi delovnega mesta se poleg občutka smisla in odnosa z otroki pogosto pojavljajo tudi razgibanost dela, pozitivna delovna klima v kolektivu (kjer je ta prisotna) ter pri nekaterih tudi stabilnost zaposlitve, ki zmanjšuje občutek negotovosti. Med slabostmi pa se izpostavljajo nejasen oziroma podrejen status, nizko vrednotenje dela (npr. plača), pomanjkanje sistematičnih usposabljanj ter organizacijske in v nekaterih okoljih tudi varnostne obremenitve. Predlogi izboljšav se zato usmerjajo predvsem v jasnejšo opredelitev in večjo prepoznavnost vloge, boljšo sistemsko ureditev delovnih pogojev, več strokovne podpore in izobraževanj ter spodbujanje mreženja romskih pomočnic.</dc:description><dc:publisher>C. Janjac</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-11 08:30:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183340</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3(=214.58)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 204940</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281392131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
