<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poudarjalne strukture v francoščini in slovenščini</dc:title><dc:creator>Lovšin,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zwitter Vitez,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poudarjalne strukture</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>francoščina</dc:subject><dc:subject>mise en relief</dc:subject><dc:subject>poudarjalnost</dc:subject><dc:subject>kontrastivna analiza</dc:subject><dc:subject>korpusna analiza</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava francoske poudarjalne strukture in njihove ustreznice v slovenščini. V francoščini poznamo tri vrste poudarjalnih struktur: razcepljeno poved, psevdorazcepljeno poved in dislokacijo. Vse tri so v francoskih slovnicah in slovarjih natančno opisane in opredeljene kot sredstva za poudarjanje. V slovenščini se podobne strukture sicer pojavljajo, vendar niso sistematično obravnavane kot sredstva za poudarjanje informacij. Namesto tega se uporabljajo druge strategije, denimo raba poudarjalnih členkov ali členitev po aktualnosti, pri kateri z ustrezno razporeditvijo stavčnih členov pomembna informacija stopi v ospredje. Predmet analize so prevodi francoskih poudarjalnih struktur v slovenščino, pridobljeni iz jezikovnega korpusa Le Monde diplomatique prek vmesnika NoSketch Engine. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se poudarjalnost francoskih struktur ohrani v slovenskih prevodih ter s katerimi jezikovnimi sredstvi je to doseženo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-11 07:16:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183332</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 616419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
