Vloga molekularnih in imunohistokemičnih označevalcev v epitelijsko-mezenhimskem prehodu svetloceličnega karcinoma ledvičnih celicČugura, Tanja (Avtor) Jeruc, Jera (Mentor) Boštjančič, Emanuela (Komentor) Epitelijsko-mezenhimski prehodledvični karcinomsvetlocelični karcinom ledvičnih celicsarkomatoidni karcinom ledvicmikroRNAmRNAdolge nekodirajoče RNAtranskripcijski faktorjivenska invazijaEpitelijsko-mezenhimski prehod (EMP) je večstopenjski biološki proces, vključen v številne fiziološke procese, pomembno vlogo pa ima tudi pri napredovanju in zasevanju različnih tumorjev. EMP se sproži prek signalov iz tumorskega mikrookolja, kar prek sprememb v izražanju ključnih genov in posttranslacijskih mehanizmov privede do zaviranja epitelijskih značilnosti in izražanja mezenhimskih značilnosti celic. Karcinom ledvičnih celic (KLC) je uvrščen med pogostejše maligne tumorje sečil, njegova incidenca pa tako v Sloveniji kot v svetu narašča. V primerjavi z nekaterimi pogostejšimi tumorji je pomen EMP pri napredovanju KLC slabše raziskan in še nepojasnjen. V naši raziskavi smo celovito analizirali vlogo EMP in njegovo regulacijo v KLC pri treh medsebojno povezanih procesih: v sarkomatoidni transformaciji KLC, v venski tumorski invaziji ter v možnih interakcijah med mikro RNA (miRNA) in dolgimi nekodirajočimi RNA (angl. long non coding RNA, lncRNA) v KLC. V prvem delu raziskave smo analizirali izražanje označevalcev, povezanih z EMP, ter jih primerjali med sarkomatoidnim KLC (sKLC) in svetloceličnim KLC nizkega gradusa brez sarkomatoidne diferenciacije. Rezultati so pokazali, da med sarkomatoidno komponento sKLC (sKLC-Sa), karcinomsko komponento sKLC (sKLC-Ka) in KLC obstajajo določene razlike v molekularnih označevalcih, ki nakazujejo možnost obstoja delnega EMP v razvoju sKLC, torej obstoja celic v različnih hibridnih celičnih stanjih. Vsako od teh stanj odraža različno močno aktivacijo EMP. V drugem delu naloge smo se osredotočili na KLC z žilno vensko invazijo. Izražanje označevalcev EMP smo analizirali v treh tumorskih predelih — v središču tumorja, na obrobju tumorja in v venskem tumorskem trombu — ter jih primerjali med seboj in z netumorskim ledvičnim tkivom. Rezultati primerjave venskega tumorskega tromba s središčem tumorja je nakazala na možnost obstoja delnega mezenhimsko-epitelijskega prehoda (MEP) med procesom žilne invazije. V tretjem delu naloge smo analizirali lncRNA, ki bi lahko vplivale na izražanje miRNA iz družine miR-200. Kot potencialno regulatorne za celotno družino miR-200 v KLC so se izkazale tri RNA. Rezultati so bili delno potrjeni tudi z analizo podatkov RNA sekvenciranja iz baze podatkov The Cancer Genome Atlas (TCGA), kar podpira njihovo potencialno vlogo v regulaciji miRNA.20262026-06-11 07:15:19Doktorsko delo/naloga183329VisID: 39342sl