<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA DIGITALNIH KOMPETENC UČITELJEV V IZBRANI OSNOVNI ŠOLI</dc:title><dc:creator>Korošec,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Keržič,	Damijana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalne kompetence</dc:subject><dc:subject>DigCompEdu</dc:subject><dc:subject>samoevalvacija</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava področje digitalnih kompetenc učiteljev v osnovni šoli, ki imajo v času digitalizacije izobraževanja vse večji pomen. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je stopnja razvitosti kompetenc učiteljev v izbrani osnovni šoli, na katerih področjih so najbolj uspešni in kje se pojavljajo največji primanjkljaji in potrebe po dodatnem usposabljanju. Poseben poudarek je bil namenjen tudi samoevalvaciji in njenemu vplivu na strokovni razvoj.
Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil pripravljen na osnovi evropskega okvira DigCompEdu in dopolnjen z dodatnimi vprašanji. V anketi je sodelovalo 35 učiteljev izbrane osnovne šole. Podatki so bili obdelani s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami ter bili podprti s statistično analizo.
Rezultati analize kažejo, da imajo učitelji dobro razvite kompetence predvsem na področju komunikacije, sodelovanja, premišljene rabe digitalnih orodij in varnega ravnanja z informacijami. Največje pomanjkljivosti pa se kažejo pri ustvarjanju in prilagajanju digitalnih virov, pripravi nalog, kjer učenci ustvarjajo digitalne vsebine, ter pri uporabi digitalnega vrednotenja in analize podatkov o napredku učencev.
Ugotovitve analize prispevajo k boljšemu razumevanju digitalne pismenosti s strani učiteljev. Opozarjajo tudi na potrebo po sistematičnem strokovnem usposabljanju in večji uporabi samoevalvacijskih orodij. Rezultati raziskave so uporabni za šole in pristojne institucije, saj kažejo, da dostop do tehnologije sam po sebi ne zagotavlja kakovostne rabe pri pouku. Omejitev raziskave predstavlja majhen vzorec anketiranih, saj je bila raziskava izvedena le v eni osnovni šoli, zato bi bilo smiselno nadaljnje raziskave razširiti na več različnih šol ter vključiti metode, kot so intervjuji in razna opazovanja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-10 12:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183297</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18876</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
