<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava učinkov vadbe za izboljšanje zmogljivosti mišic kolka ali kolena pri pacientih s patelofemoralnim bolečinskim sindromom - pregled literature</dc:title><dc:creator>Močnik,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>patelofemoralni bolečinski sindrom</dc:subject><dc:subject>krepitev mišic</dc:subject><dc:subject>mišična jakost</dc:subject><dc:subject>kolk</dc:subject><dc:subject>koleno</dc:subject><dc:description>Uvod: Patelofemoralni bolečinski sindrom (PFBS) je eden najpogostejših vzrokov bolečine v sprednjem delu kolena, ki se pojavlja predvsem pri telesno aktivni populaciji in pomembno vpliva na funkcijsko sposobnost posameznikov. Zanj je značilna retropatelarna ali peripatelarna bolečina brez jasno opredeljenih strukturnih sprememb, pri čemer na njegov nastanek lahko vpliva več biomehanskih in mišičnih dejavnikov. Kljub dokazanim pozitivnim učinkom vadbe na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije ostaja nejasno, ali je učinkovitejši pristop, usmerjen v krepitev mišic kolena ali kolka. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature analizirati prednosti vadbe za krepitev mišičnih skupin kolčnega sklepa v primerjavi s krepitvijo mišic kolenskega sklepa pri pacientih s PFBS. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene literature. Iskanje je potekalo v podatkovni zbirki PubMed s ključnimi besedami: patellofemoral, knee, hip. V pregled so bile vključene randomizirane nadzorovane raziskave, ki so primerjale vadbo za mišice kolenskega in kolčnega sklepa pri pacientih s PFBS. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih šest randomiziranih nadzorovanih raziskav, v katerih je sodelovalo 639 preiskovancev s PFBS, pri katerih so simptomi trajali najmanj en mesec. Rezultati kažejo, da sta tako vadba za krepitev mišic kolenskega sklepa kot tudi vadba za krepitev mišic kolčnega sklepa privedli do statistično značilnega zmanjšanja bolečine ter izboljšanja funkcije in mišične jakosti. V štirih raziskavah med vadbenimi pristopi niso bile ugotovljene statistično značilne razlike, z izjemo dveh raziskav, kjer je bila vadba za mišice kolka ali kombinirana vadba za mišice kolena in kolka učinkovitejša predvsem pri zmanjševanju bolečine. Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda literature lahko zaključimo, da tako vadba za krepitev mišic kolenskega sklepa kot tudi kolčnega sklepa učinkovito zmanjša bolečino ter izboljša funkcijo in mišično jakost pri pacientih s PFBS, pri čemer ni bila ugotovljena jasna prednost enega vadbenega pristopa pred drugim. Mišice kolčnega sklepa imajo pomembno vlogo pri nadzoru položaja spodnjega uda, saj preprečujejo prekomerno addukcijo in notranjo rotacijo med funkcionalnimi nalogami. Rezultati posameznih raziskav kažejo, da je lahko vadba za mišice kolka učinkovitejša v zgodnji fazi rehabilitacije pri zmanjševanju bolečine. V klinični praksi je zato smiselno vključevanje krepitve mišic kolka v programe za rehabilitacijo PFBS.</dc:description><dc:publisher>[D. Močnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-10 07:46:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183277</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 160040</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281127171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
