<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvijanje bralne pismenosti s pomočjo »knjižnega kotička« kot dolgoročne motivacije pri pouku književnosti v 3. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Grebenc Brezočnik,	Danila	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>bralna spretnost</dc:subject><dc:subject>bralna pismenost</dc:subject><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>gradniki bralne pismenosti</dc:subject><dc:subject>bralna motivacija</dc:subject><dc:subject>knjižni kotiček</dc:subject><dc:subject>književni pouk</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo sporazumevalno zmožnost predstavlja kot temeljno sposobnost posameznika za uspešno udejstvovanje v družbi. Razvita bralna pismenost je temeljni  del sporazumevalne zmožnosti, ki omogoča razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo informacij, zato sodi med pomembne cilje osnovnošolskega izobraževanja. Rezultati mednarodnih raziskav opozarjajo, da raven bralne pismenosti slovenskih učencev ni na želeni ravni. To se odraža tudi v vsakodnevni pedagoški praksi, kjer učitelji opažamo upad zanimanja za branje in težave pri motiviranju učencev.
V nalogi izhajamo iz dognanja strokovnih razprav, da imajo učenci z razvitejšimi bralnimi navadami boljše razumevanje besedil, bogatejše besedišče in večjo učno uspešnost. Prav to opažamo tudi pri lastni pedagoški praksi. Učitelji se zato  osredotočamo na iskanje učinkovitih načinov spodbujanja bralne motivacije in ustvarjanja spodbudnega bralnega okolja, v katerem bi učenci branje doživljali kot prijetno in smiselno dejavnost.
V nalogi raziskujemo, ali lahko stalni knjižni kotiček v 3. razredu osnovne šole kot dolgoročna oblika spodbujanja branja vpliva na večje zanimanje učencev za branje, boljše razumevanje prebranega ter razvoj bralne motivacije. V teoretičnem delu predstavljamo razumevanje bralne pismenosti v izobraževalnem sistemu, pojem branja in učenja branja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter pomen motivacije za branje. Razvijanje bralne pismenosti predstavimo preko razvijanja gradnikov bralne pismenosti. Opiramo se na ugotovitve mednarodnih raziskav in na Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti (2019–2030). 
V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave o vplivu stalnega knjižnega kotička na bralno pismenost učencev 3. razreda. Na podlagi primerjave rezultatov testov bralne pismenosti ugotavljamo, ali učenci, ki so imeli možnost rednega in motiviranega dela z besedili v knjižnem kotičku, dosegajo boljše rezultate kot učenci brez takšne oblike podpore. Posebno pozornost smo namenili tudi učinku knjižnega kotička na dvig bralne motivacije in na odnos učencev do branja.</dc:description><dc:publisher>D. Grebenc Brezočnik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-07 08:30:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183195</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 028.5:373.3/.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 204871</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280835843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
