Delovna terapija pri gluhih in naglušnih odraslihJazbinšek, Analina (Avtor) Ocepek, Julija (Mentor) Lebar, Cecilija (Recenzent) diplomska deladelovna terapijagluhi in naglušnipoklicna rehabilitacijasamozagovorništvopodporna tehnologijaUvod: Po svetu število odraslih oseb z okvaro sluha in gluhih vztrajno narašča, s tem pa se pojavljajo številni izzivi, s katerimi se te osebe srečujejo v vsakdanjem in delovnem okolju. Med najpogostejšimi oblikami prevladujeta starostna in poklicna okvara sluha. Posamezniki s temi težavami potrebujejo ustrezno rehabilitacijo in podporo za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil pridobiti vpogled v vlogo delovnih terapevtov pri obravnavah gluhih in naglušnih odraslih oseb ter prepoznati področja, kjer je njihovo vključevanje najbolj potrebno in učinkovito. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo pregleda literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Web of Science in PubMed v angleškem jeziku. Uporabljene so bile ključne besede: deaf, hard of hearing, hearing loss, hearing impairment, occupational hearing loss, noise-induced hearing loss, presbycusis, age-related hearing loss AND occupational therapy, OT, occupation, meaningful activit, activities of daily living, ADL, vocational rehabilitation, workplace adaptation. Časovna omejitev iskanja je bila med leti 2015 in 2025. Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 člankov, ki so bili ocenjeni po kakovosti. Izvedli smo tematsko in deskriptivno analizo člankov. Na podlagi tematske analize smo izpostavili pet glavnih tem: komunikacijska dostopnost in ovire v različnih okoljih, opolnomočenje, samozagovorništvo in psihosocialno sprejemanje okvare, poklicna rehabilitacija in vključevanje na trg dela, podporna tehnologija in strategije za večjo samostojnost ter kompetence strokovnjakov in vrzel v izobraževanju. Razprava in zaključek: Osebe z okvaro sluha in gluhi se pogosto vključujejo v proces poklicne rehabilitacije, kjer so strokovnjaki pomembni povezovalci med uporabniki z okvaro sluha in delodajalci. Za uspeh rehabilitacije je ključno razvijanje samozagovorništva, saj se posamezniki zaradi stigme pogosto izogibajo uporabi pripomočkov in socialnim interakcijam. Večje vključevanje delovnih terapevtov na področju podporne tehnologije, bi lahko bistveno zmanjšalo opuščanje pripomočkov. Do opuščanja lahko prihaja zaradi osebnih, okolijskih, tehničnih ali drugih dejavnikov. Kritična pomanjkljivost v zdravstvenem sistemu ostaja nepoznavanje osnov znakovnega jezika ter kulture gluhih, kar onemogoča vzpostavljanje zaupnega terapevtskega odnosa. Rezultati opozarjajo na nujnost posodobitve študijskih programov delovne terapije, ki se trenutno preveč osredotoča le na anatomsko zgradbo organa, premalo pa na praktične strategije komuniciranja in specifične delovnoterapevtske intervencije za to populacijo.[A. Jazbinšek]20262026-06-06 07:45:38Diplomsko delo/naloga183169UDK: 615.851VisID: 159996COBISS_ID: 280729091sl