<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načrtovanje prihodnosti med mladostniki zaključnih letnikov poklicne in strokovne šole</dc:title><dc:creator>Brlan,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>iskanje zaposlitve</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>načrtovanje prihodnosti</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>biografije</dc:subject><dc:subject>tranzicije</dc:subject><dc:subject>zavajajoče trajektorije</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>zasebno življenje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava tematiko načrtovanja prihodnosti med mladostniki zaključnih letnikov srednje poklicne, strokovne in tehniške izobrazbe, ki počasi vstopajo v obdobje prehoda v odraslost. Raziskuje na kakšen način mladostniki načrtujejo in gledajo na lastno prihodnost ter proces odraščanja. Obravnava njihovo podporno mrežo in ugotavlja kako zaznavajo podporo pomembnih oseb. Izsledki raziskave se v zadnjem delu navezujejo na teorijo zavajajočih trajektorij in omejitvami, ki se pojavljajo v mladostniškem procesu odločanja in načrtovanja o lastni poti. 
Teoretični del obsega opredelitev družbenih sprememb v času postmoderne ter, kako se tovrstne spremembe kažejo na različnih področjih življenja mladostnikov. V zadnjih desetletjih se je oblikovalo novo razvojno obdobje prehoda v odraslost, ki odgovarja na posledice podaljševanja šolanja in posledično zakasnele zaposlitve. Mladostnike tako kasneje doletijo določene tranzicije, ki so značilne za razvojno obdobje odraslosti, ne le na področju izobrazbe in trga dela, temveč tudi v zasebnem življenju. Življenjski potek posameznika je vse manj pogosto sekvenca normativno določenih dogodkov, saj biografije postajajo individualizirane in nepredvidljive. Odraščanje in razvoj posameznika pa dodatno otežujejo politike zaposlovanja in socialna politika, ki se ne reformira v skladu z družbenimi spremembami. 
Iz rezultatov je razvidno, da mladostniki načrtujejo vsebinsko zelo raznoliko življenjsko pot. Najbolj detajlno načrtujejo na izobraževalnem področju, saj je prehod v nadaljnje izobraževanje njihov najpomembnejši in tudi najbližji korak ob zaključevanju srednje šole. Na poklicnem področju večina mladostnikov načrtuje, poleg njihovega favoriziranega, tudi alternativne poklice, ki so usmerjeni bolj pragmatično in so praviloma lažje uresničljivi. Kar se tiče zasebnega življenja mladostniki nimajo tako izdelanih načrtov, predvsem glede partnerstva in oblikovanja družine, ker je to zanje trenutno precej oddaljen dogodek. Mladostniki imajo v procesu odraščanja podporo predvsem s strani družinskih članov in prijateljev.</dc:description><dc:publisher>L. Brlan</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-05 08:31:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183142</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.346.2-053.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 204859</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280846083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
