Duševne motnje pri osebah s posebnimi potrebamiTurk, Nina (Avtor) Jerman, Janez (Mentor) osebe s posebnimi potrebamipsihopatologijaduševne motnjeotroci s posebnimi potrebamimladostniki s posebnimi potrebamivloga specialnih in rehabilitacijskih pedagogov.V magistrskem delu smo raziskali značilnosti in izzive pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami, ki so se soočali z duševnimi motnjami. Teoretični del je zajemal pregled duševnih motenj (depresivne motnje, anksiozne motnje, psihotične motnje, samopoškodbeno vedenje, motnje hranjenja itd.), ki so se pojavljale pri različnih skupinah posebnih potreb. Predstavljena je bila strokovna terminologija ter vzroki, dejavniki in vplivi duševnih motenj na izobraževanje in socialno vključenost posameznih skupin posebnih potreb na podlagi domače in tuje literature. Ugotovljeno je bilo, da so bili otroci in mladostniki s posebnimi potrebami zaradi omejitev na področju kognitivnega, telesnega, komunikacijskega in socialnega delovanja še posebej ranljivi za razvoj duševnih motenj. V empiričnem delu smo z uporabo kvalitativnega pristopa in polstrukturiranega intervjuja raziskovali izkušnje šestih strokovnih delavcev z medicinskega in pedagoškega področja. Zanimalo nas je, katere so bile najpogostejše duševne motnje pri mlajši populaciji s posebnimi potrebami ter kakšen je bil vpliv duševnih motenj na njihovo zdravstveno počutje, socialno interakcijo, učenje in kakovost življenja. Rezultati empiričnega dela magistrske raziskave so pokazali, da so strokovni delavci zaznavali porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami, pri čemer so bile najpogosteje omenjene anksiozne in depresivne motnje, motnje pozornosti ter različne čustvene in vedenjske težave. Ugotovitve so pokazale, da so duševne motnje pomembno vplivale na počutje otrok, saj so se kazale v povečani čustveni stiski, slabši regulaciji čustev in večji preobremenjenosti, kar je posledično zmanjševalo njihovo splošno kakovost življenja. Posebej izrazit je bil vpliv na učenje in šolsko uspešnost, saj so strokovnjaki poročali o težavah s koncentracijo, spominom, organizacijo dela, zmanjšani motivaciji ter nizki samopodobi. Pogosto se vzpostavi začaran krog, kjer duševne motnje vodijo v slabšo šolsko uspešnost, ta pa dodatno poglablja stiske. Rezultati so prav tako pokazali, da so duševne motnje pomembno vplivale na socialno vključevanje, saj so bili otroci pogosto socialno izolirani, so imeli več težav v odnosih z vrstniki in slabše razvite socialne veščine. Pomembna ugotovitev raziskave je bila vloga specialnih in rehabilitacijskih pedagogov pri prepoznavanju duševnih motenj, saj so otroka spremljali skozi daljše časovno obdobje in spremembe zaznavali predvsem skozi njegovo učno in socialno funkcioniranje. Njihov pristop dopolnjuje medicinski model, zato je interdisciplinarno sodelovanje ključnega pomena. Strokovnjaki poudarjajo individualiziran pristop, strukturirano okolje in celostno obravnavo, hkrati pa izpostavljajo pomanjkanje znanja, izobraževanj ter potrebo po superviziji. Kot izboljšave navajajo preventivo, zgodnje ukrepanje, programe socialno-čustvenih veščin ter večjo ozaveščenost in destigmatizacijo duševnih motenj.N. Turk20262026-06-05 08:30:52Magistrsko delo/naloga183141UDK: 616.89-008.1-056(043.2)VisID: 204858COBISS_ID: 280817411sl