<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost med rezultati testov odrivne moči ter ravnih in zavitih sprintov pri nogometašicah</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaviti sprint</dc:subject><dc:subject>raven sprint</dc:subject><dc:subject>testi odrivne moči</dc:subject><dc:subject>mehanizmi razvoja sile</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil proučiti povezanost med rezultati zavitega in ravnega sprinta ter rezultati testov odrivne moči. Širši namen raziskave je bil prispevati k boljšemu razumevanju zavitega sprinta in razvoju te sposobnosti, saj ta predstavlja pomemben dejavnik uspeha v ekipnih športih. Čeprav oba tipa sprinta sodita med oblike hitrosti, se odpira vprašanje, ali uspešnost pri enem in drugem pogojujejo različne sposobnosti mišic za razvoj sile, saj med njima obstajajo pomembne razlike z vidika mehanike gibanja in mišične aktivacije. V raziskavi je sodelovalo 24 mladih nogometašic s povprečno starostjo 17,4 ± 1,2 leta, telesno maso 57,2 ± 7,3 kg in višino 167,0 ± 5,3 cm. Vzorec je vključeval osrednje branilke (n = 5), bočne branilke (n = 4), osrednje vezistke (n = 6), krilne vezistke (n = 4) in napadalke (n = 5). Teste odrivne moči so sestavljali skok iz polčepa (SJ), skok z nasprotnim gibanjem (CMJ), enonožni skok z nasprotnim gibanjem (CMJL ali CMJD) ter globinski skok (DJ). Testa sprintov pa sta bila linearni sprint (LS) na 30 m (z vmesnimi časovnimi odseki na 10 m in 20 m) ter zaviti sprint v levo in desno (angl. curvilinear sprint; CSL ali CSD) na 30 m (z vmesnimi časovnimi odseki na 10 m in 20 m) z radijem 9,15 m. Pri vsakem testu so imele merjenke na voljo dva poskusa, boljši rezultat smo uporabili za nadaljnjo statistično obdelavo. Po opravljenih meritvah smo primerjali rezultate ravnega in zavitega sprinta z uporabo t-testa za odvisne vzorce. Razlike med vsemi tremi pogoji (LS, CSL, CSD) smo preverili z analizo variance za ponovljene meritve. S Pearsonovim koeficientom korelacije smo izračunali povezanost med spremenljivkami testov odrivne moči s spremenljivkami LS ter povezanost med spremenljivkami testov odrivne moči s spremenljivkami CSL in CSD. Ugotovili smo, da so merjenke za izvedbo LS pri vseh časovnih odsekih porabile manj časa (4,82 s) v primerjavi s CSL (5,05 s) ter s CSD (5,19 s). Pearsonov koeficient korelacije je pokazal statistično značilno (p &lt; 0,05) in zmerno negativno povezanost med CMJ in vmesnim časom LS na 30 m (r = –0,51) ter vmesnim časom CSD na 30 m (r = –0,43), CMJL in vmesnim časom CSD na 30 m (r = –0,41), CMJD in vmesnim časom LS na 20 m (r = –0,42), CMJD in vmesnim časom LS na 30 m (r = –0,52) ter CMJD in vmesnim časom CSD na 30 m (r = –0,44). Torej smo ugotovili, da so rezultati LS in CS statistično značilno povezani pri vseh časovnih odsekih. Prav tako smo ugotovili, da je izražena povezanost spremenljivk CMJ ali enonožnega CMJ s spremenljivkami testov sprinta. Nismo ugotovili povezanosti med spremenljivkami SJ in DJ s spremenljivkami LS in CS. Prav tako nismo ugotovili večjih razlik med povezanostjo rezultatov testov odrivne moči z rezultati ravnega in zavitega sprinta, na osnovi česar lahko zaključimo, da iste determinante odrivne moči pogojujejo uspešnost pri LS in CS. Dodatne raziskave pa so potrebne, da bi ugotovili, ali se izboljšanje določenega testa odrivne moči specifično odrazi tudi v izboljšanju spremenljivk LS in CS.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-05 07:17:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183127</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65836</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 282211843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
