<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načrtovanje livarske tehnologije za izdelavo ohišja dušilne lopute za vbrizgavanje goriva</dc:title><dc:creator>Trobec,	Nal	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrvar,	Primož	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Borut	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>gravitacijsko litje</dc:subject><dc:subject>peščena forma</dc:subject><dc:subject>usmerjeno strjevanje</dc:subject><dc:subject>izračun livarskih procesov</dc:subject><dc:subject>krčilna poroznost</dc:subject><dc:description>Gravitacijsko litje v peščene forme je ena izmed najstarejših metod litja, ki je še danes v uporabi. Pri tem postopku se tekoča zlitina ulije v peščeni kalup, kjer se livna votlina gravitacijsko napolni. Na kakovost ulitka vplivajo številni dejavniki, med katerimi so pravilna zasnova ulivnega in napajalnega sistema, livne lastnosti taline, kakovost forme ter pogoji strjevanja. Namen diplomskega dela je bil načrtovanje livarske tehnologije gravitacijskega litja v peščene forme za izdelavo ulitka ohišja dušilne lopute za vbrizgavanje goriva iz aluminijeve zlitine AlSi9Cu3. S programskim paketom ProCAST smo naredili izračun livarskih procesov različnih livarskih tehnologij. Na podlagi dobljenih rezultatov smo pripravili forme iz peščene mešanice, nato pa smo iz njih pripravili ulitke z izboljšanim napajanjem. Poroznost vzorcev smo analizirali z rentgensko računalniško tomografijo ter jih prežagali za vizualni pregled poroznosti. Primerjava rezultatov izračuna livarskih procesov in realnih vzorcev je pokazala dobro ujemanje, kar je potrdilo zanesljivost izračuna livarskih procesov za načrtovanje livarske tehnologije. Primerjalni vzorec, pripravljen brez optimizirane tehnologije napajanja, je vseboval veliko poroznosti, predvsem na debelješih delih ulitka. Z dodano hladilno kokilo na spodnjem delu ulitka in izoliranim napajalnim sistemom na zgornjem delu smo dosegli usmerjeno strjevanje, kar je bistveno zmanjšalo poroznost končnega ulitka. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je bila poroznost na končnem ulitku še delno prisotna na zgornji polovici, kar kaže, da napajalnik ni bil dovolj masiven za popolno napajanje celotnega ulitka.</dc:description><dc:publisher>N. Trobec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-04 08:43:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183091</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 113897</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280761603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
