Ugotavljanje provenience žrmelj iz Emone na podlagi petrografsko-mineraloških in geokemijskih značilnostiMuhič, Doroteja (Avtor) Rogan Šmuc, Nastja (Mentor) Šmuc, Andrej (Član komisije za zagovor) Dolenec, Matej (Član komisije za zagovor) rimske žrmljearheometrijamineralogijageokemijaproveniencaEmonaV sklopu magistrske naloge smo na podlagi petrografsko-mineraloških in geokemijskih analiz poskusili določiti provenienco emonskih žrmelj, ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana. Žrmlje so kamniti ročni mlini, ki so razcvet doživeli v rimskem obdobju. Rimljani so žrmlje večinoma izdelovali iz lokalnih kamnin ter izdelke izvažali v ožjem ali širšem geografskem območju od deset ali sto kilometrov daleč. Rimske žrmlje iz 1. – 4. st. n. št. (skupno 11 vzorcev) smo pregledali makroskopsko, za potrebe optične mikroskopije so bili narejeni zbruski. Mineralno sestavo smo določili z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), elementno sestavo pa z metodo masne spektroskopije z induktivno vezano plazmo (ICP-MS), na podlagi katere smo pridobili vsebnosti glavnih oksidov. Rezultate slednje smo statistično obdelali s PCA faktorsko analizo (ang. Principal component analysis – metoda končnih elementov). Na podlagi rezultatov analiz smo vzorce razdelili v tri glavne skupine; klastiti (kremenovi peščenjaki: DM1, DM3, DM8, DM9 in DM11, litični peščenjaki: vzorci DM4, DM5 in DM7, glinenčevo-kremenov litični peščenjak: vzorec DM2), karbonati (apnenec: vzorec DM10) ter vulkanoklasti (litoklastični tuf – vzorec DM6). Provenienco smo poskusili določiti glede na vrsto kamnine in petrografsko-mineraloške značilnosti in na zadnje še sprimerjalno analizo podatkov o kemični sestavi z različnimi podatkovnimi vrednostmi za že znana najdišča. Geokemijske rezultate emonskih vzorcev smo najprej primerjali z znanimi podatki lokalnih najdišč (oddaljena do 10 km), nato z regionalnimi (do 40 km) in z najdišči oddaljenimi za več kot 40 km. Vzorec kremenovega peščenjaka (DM1) bi lahko izviral iz rimskih kamnolomov na območju Ljubljanskega gradu ali pripadal koprivniškemu členu Grödenske formacije. Potencialno izvorno območje litičnih peščenjakov (DM4 in DM7) so psevdoziljski skladi na območju Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja oziroma amfiklinski skladi na območju Cerkljanskega (vzorec DM4). Vzorec apnenca (DM10) bi lahko izviral iz Podpeči. Preostalim vzorcem nismo uspeli določiti provenience.D. Muhič20262026-06-04 08:42:24Magistrsko delo/naloga183089UDK: 55VisID: 113895COBISS_ID: 281314819sl