<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen vzdržljivosti v tekmovalnem alpskem smučanju</dc:title><dc:creator>Kalin Kante,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Majerič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alpsko smučanje</dc:subject><dc:subject>tekmovalni nastop</dc:subject><dc:subject>motorične sposobnosti</dc:subject><dc:subject>šport mladih</dc:subject><dc:subject>vzdržljivost</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ugotoviti povezanost vzdržljivosti z uspešnostjo v alpskem smučanju pri mladih tekmovalcih in tekmovalkah kategorije U16. V vzorec smo vključili 30 preizkušancev in 31 preizkušank, ki so bili v sezoni 2021/2022 stari 14 in 15 let ter so aktivno tekmovali v pokalu Nordica Dobermann. Meritve so potekale na Fakulteti za šport v Ljubljani ob koncu smučarske sezone 2021/2022. V vzorec spremenljivk smo vključili osem testov gibalnih sposobnosti (tek na 400 metrov, stabilizacija trupa, zgibe v nadprijemu, hitrost teka od 10 do 30 metrov, Bosco test, deseteroskok sonožno, skoki na tenziometrijski plošči, osmice okrog 9 kijev) ter spremenljivko uspešnosti, ki je bila opredeljena s skupnim številom doseženih točk v treh disciplinah alpskega smučanja (slalom, veleslalom, superveleslalom). Povezanost med spremenljivkami gibalnih sposobnosti glede na spol smo izračunali z linearno korelacijsko analizo. Rezultati so pokazali, da preizkušanci dosegajo statistično višje vrednosti pri večini testov, zlasti pri tistih, ki merijo eksplozivno moč in hitrost, medtem ko so razlike med spoloma pri testih koordinacije in agilnosti manj izrazite. Pri obeh spolih so bile ugotovljene številne medsebojne statistično značilne korelacije med posameznimi testi, pri čemer so najmočnejše povezave obstajale med hitrostjo, eksplozivno močjo spodnjih okončin in hitrostno vzdržljivostjo. Pri preizkušancih smo z uporabljeno metodo z rezultati testov gibalnih sposobnosti pojasnili približno 72,7% skupne variance uspešnosti v treh disciplinah alpskega smučanja, pri preizkušankah pa 84,6%. Kljub visokima vrednostma R² nobeden od modelov ni dosegel statistične značilnosti (p &gt; 0,05), prav tako nobena posamezna spremenljivka ni imela statistično značilnega samostojnega prispevka. Glavni razlogi za odsotnost statistične značilnosti so majhno število opazovanj glede na število prediktorjev, medsebojna koreliranost testov ter kompleksnost tekmovalne uspešnosti v alpskem smučanju, na katero poleg gibalnih sposobnosti vplivajo še tehnični, taktični in psihološki dejavniki, snežne razmere, oprema ter biološka zrelost tekmovalcev.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-04 07:15:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183080</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65821</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 282199299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
