Privolitev športnikov k raziskovalni rabi odvzetih bioloških vzorcev na dopinških kontrolah: retrospektivna analiza obrazcev za kontrolo dopinga v Republiki Sloveniji v obdobju 2013–2024Stanonik, Tea (Avtor) Žiberna, Lovro (Mentor) dopinška kontrolabiološki vzorciprivolitev za raziskaveraziskovalna rabašportnikiOdvzeti biološki vzorci v okviru dopinške kontrole imajo poleg osnovnega protidopinškega pomena tudi potencialno vrednost za znanstveno raziskovanje. Raziskovalna raba takšnih vzorcev odpira pomembna etična, pravna in organizacijska vprašanja, zlasti glede informirane privolitve športnikov, varovanja zasebnosti ter zaupanja v protidopinške institucije. Namen naloge je bil preučiti, kateri dejavniki vplivajo na privolitev testiranih športnikov v raziskovalno rabo bioloških vzorcev, odvzetih v okviru dopinške kontrole. Retrospektivno smo analizirali 4615 obrazcev za kontrolo dopinga, ki jih je Slovenska antidoping organizacija (SLOADO) pridobila v okviru svojega nacionalnega protidopinškega programa v Republiki Sloveniji v obdobju 2013–2024. Iz obrazcev smo pridobili različne spremenljivke, kot so spol, starost, leto testiranja, vrsta testiranja, vrsta športa in športna disciplina, samodeklarirana zdravila, prehranska dopolnila in medicinski pripomočki, ki so jih športniki uporabili v zadnjem tednu pred testiranjem. Uporabili smo opisno statistiko, analizo časovnih trendov ter univariatno in hierarhično multivariatno logistično regresijo. Rezultati so pokazali, da je bil delež privolitve v raziskovalno rabo vzorcev visok, približno 80 % in skozi leta razmeroma stabilen, brez izrazitega naraščajočega ali upadajočega trenda. Demografski dejavniki (spol, starost) ter vrsta testiranja se niso izkazali kot pomembni napovedniki privolitve, medtem ko so se med športnimi kategorijami pokazale statistično značilne razlike. Večje število samodeklariranih izdelkov, zlasti zdravil, je bilo povezano z manjšo verjetnostjo privolitve, kar lahko odraža večjo previdnost športnikov pri razkrivanju in nadaljnji obdelavi občutljivejših informacij. Multivariatni modeli so imeli nizko diskriminacijsko moč, kar nakazuje, da na odločitve o privolitvi pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, ki v analizirani zbirki podatkov niso bili zajeti. Na podlagi naših rezultatov sklepamo, da je privolitev športnikov v raziskovalno rabo bioloških vzorcev v okviru dopinške kontrole razmeroma pogosta, vendar nanjo ne vplivajo le osnovne demografske in športne značilnosti. Za boljše razumevanje odločanja športnikov bodo potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo vključevale tudi psihološke in komunikacijske dejavnike.20262026-06-02 08:45:51Magistrsko delo/naloga183023VisID: 125407sl