<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost osebnostne prožnosti in telesnega zdravja študentov zdravstvene nege</dc:title><dc:creator>Knez,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>študij</dc:subject><dc:subject>težave v zdravju</dc:subject><dc:subject>razlike med spoloma</dc:subject><dc:description>Uvod: Osebnostna prožnost je teoretično opredeljena kot skupek osebnostnih lastnosti, ki se nanašajo na zmožnost obvladovanja zahtevnih življenjskih okoliščin posameznika. Kaže se kot njegova zmožnost premagovanja izzivov, ohranjanja občutka nadzora nad situacijami in vzdrževanja notranjega ravnovesja na konstruktiven in optimističen način. Osebnostna prožnost se oblikuje in krepi s pridobljenimi izkušnjami, ki omogočajo posamezniku razvoj učinkovitejših strategij soočanja z izzivi. Namen: Namen raziskave je proučiti povezanost med samooceno izraženosti težav v zdravju in osebnostno prožnostjo pri študentih zdravstvene nege. Metode dela: Uporabili smo kvantitativno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Raziskovalni instrument je vključeval dva vprašalnika, in sicer vprašalnik o osebnostni prožnosti CD-RISC ̶ 10 in vprašalnik o zdravju PHQ ̶ 15. Vključeni so bili redni in izredni študenti vseh letnikov dodiplomskega študija Zdravstvene nege na eni od slovenskih javnih fakultet v študijskih letih od 2021 do 2024. V analizo je bilo vključenih 548 v izpolnjenih vprašalnikov. Udeleženci so bili stari od 19 do 50 let. Med njimi je bilo največ  žensk (86,5 %). Za testiranje hipotez smo uporabili t-test za neodvisne vzorce, neparametrično statistiko in Pearsonov test korelacije. Meja za določanje statistične značilnosti je bila p &lt; 0,05. Rezultati: Ugotovili smo razlike med spoloma. Študenti so višje samoocenili osebnostno prožnost kot študentke. One so poročale o večji obremenjenosti s posameznimi telesnimi simptomi, predvsem z glavoboli, slabostjo, prebavnimi težavami, utrujenostjo oziroma pomanjkanjem energije ter težavami s spanjem. Med najbolj izraženimi simptomi je izstopala utrujenost, ki jo je kot močno obremenjujočo navedlo 48,6 % udeleženih. Sledile  so ji bolečine v hrbtu, glavoboli, slabost, napenjanje, prebavne težave, pospešeno bitje srca in motnje spanja. Osebnostna prožnost se je statistično značilno in zmerno visoko negativno povezovala z zaznanimi težavami v telesnem zdravju. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da je višja samoocenjena osebnostna prožnost povezana z manj zdravstvenimi težavami pri študentih zdravstvene nege. Na podlagi ugotovitev bi bilo smiselno oblikovati načrt za krepitev osebnostne prožnosti študentov zdravstvene nege in jih tako podkrepiti z znanjem o pomembnosti osebnostne prožnosti in s tehnikami za višanje osebnostne prožnosti.</dc:description><dc:publisher>[J. Knez]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-01 11:45:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183009</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159958</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280008451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
