Analiza plavja z uporabo bližnjeslikovne fotogrametrije in laserskega skeniranjaPleterski, Žan (Avtor) Rak, Gašper (Mentor) Kregar, Klemen (Komentor) Bezak, Nejc (Član komisije za zagovor) Grigillo, Dejan (Član komisije za zagovor) Kramer Stajnko, Janja (Član komisije za zagovor) doktorske disertacijegrajeno okoljeterestrično lasersko skeniranjebližjeslikovna fotogrametrijaRANSACanaliza plavjaocena prostornine plavjastrojno učenjePlavajoči objekti, predvsem večjih dimenzij, z odlaganjem na hidrotehničnih objektih pogosto zmanjšujejo njihovo pretočno sposobnost in povečujejo možnost zamašitve in preplavitev mostov, prepustov in drugih vodnih objektov. Zaustavljanje plavja v kombinaciji z rinjenimi plavinami na mostnih odprtinah in prepustih ter iz njih nastale nestabilne strukture pogosto povzročajo dvig gladin gorvodno in povečujejo možnost nastopa poplavljanja vodotoka. Ob tem prihaja do povečanja hidrodinamičnih obremenitev in spremenjenih tokovnih razmer obtekanja, kar vodi v intenzivne erozijske procese in spodjedanje vodnih ureditev. Poznavanje količine plavja ter njegovih lastnosti, gibanja in transporta je ključnega pomena za obvladovanje s plavjem povezanih težav in preprečitev škodljivega delovanja voda. Z razvojem sodobnih merskih tehnik in metodologij se pojavljajo novi pristopi za zaznavanje plavja. Izbira primerne kombinacije merskih senzorjev in metodologije je odvisna od obravnavanega primera. V doktorski disertaciji smo razvili merski sistem in metodologijo za zaznavanje in klasifikacijo plavja ter določitev oziroma oceno prostornine posameznega vzorca ali skupka več vzorcev, povezanih v grozde. Metodologija temelji na uporabi brezkontaktnih merskih metod. Pri laboratorijskem delu poskusa smo meritve izvedli z uporabo 2D laserskega skenerja in digitalnih (industrijskih) fotoaparatov. Prostornino posameznega vzorca pa izračunali na podlagi uporabe metod RANSAC in MNK ter kombinacije meritev prostornine vzorcev nad vodno gladino in izbrane specifične gostote materiala. Rezultate obdelav oblakov točk laserskega skeniranja in fotogrametričnih meritev smo medsebojno primerjali, prav tako smo rezultate obeh metod primerjali tudi z referenčnimi vrednostmi pridobljenimi z Arhimedovo metodo. V terenskem delu doktorske disertacije smo simulirali razmere na območjih lovilnih mrež na hidrotehničnih objektih oziroma na mestih zagozdenja plavja pri posameznih mostnih konstrukcijah, kjer prihaja do zaustavljanja in nabiranja plavja. Meritve smo izvedli z brezpilotnim letalnikom, na katerega je bil nameščen fotoaparat in/ali laserski skener. Prostornino celotnega plavja smo ocenili z uporabo metod strojnega učenja, s katerimi smo v oblaku točk zaznali objekte, jim določili material in posledično pripisali specifično gostoto. Na podlagi pripisane specifične gostote materiala in znane prostornine vzorca nad vodno gladino smo izračunali prostornino celotnega plavja.[Ž. Pleterski]20262026-05-30 08:45:08Doktorsko delo/naloga182982UDK: 528.7:626/627(043.3)VisID: 179378COBISS_ID: 280425475sl