<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba digitalnih tehnologij za promocijo preventivnega presejanja raka dojke</dc:title><dc:creator>Vidic,	Luna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ficzko,	Jelena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>javno zdravje</dc:subject><dc:subject>rak dojk</dc:subject><dc:subject>promocija zdravja</dc:subject><dc:subject>digitalne zdravstvene intervencije</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:description>Uvod: Rak dojke predstavlja enega najpomembnejših javnozdravstvenih izzivov, pri katerem je uspešnost zdravljenja močno povezana z zgodnjo diagnozo prek organizirane sekundarne preventive. Razvoj sodobnih digitalnih tehnologij in mobilnega zdravja omogoča inovativne pristope k promociji zdravja, saj ponuja pomemben potencial za povečanje zdravstvene pismenosti in spodbujanje preventivnega vedenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil proučiti vlogo in načine uporabe sodobnih digitalnih tehnologij pri ozaveščanju in spodbujanju preventivnega presejanja raka dojke. Cilj je bil oceniti vpliv teh orodij na opolnomočenje žensk in njihovo udeležbo v presejalnih programih, s posebnim poudarkom na slovenskem državnem presejalnem programu DORA, ter raziskati uporabnost mobilnih zdravstvenih aplikacij in hkratno izboljšanje zdravstvene pismenosti glede digitalnih zdravstvenih intervencij. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom domače in tuje znanstvene in strokovne literature. Iskanje je potekalo v domači (COBIB.SI) in mednarodnih podatkovnih zbirkah (MEDLINE, CINAHL, Google Učenjak) ter je vključevalo prosto dostopno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku, objavljeno v zadnjih desetih letih. Postopek izbora literature je bil vizualiziran s poenostavljenim diagramom PRISMA, pri analizi in ekstrakciji podatkov pa je bilo uporabljeno modificirano orodje PICO. Kakovost in moč dokazov smo ocenili s pomočjo sistema GRADE. Rezultati: Pregled literature kaže, da digitalne tehnologije pozitivno vplivajo na ozaveščenost žensk o raku dojke in povečujejo motivacijo za udeležbo v presejalnih programih. Tekstovna sporočila (SMS-opomniki) predstavljajo stroškovno učinkovito alternativo klasičnim vabilom, medtem ko interaktivne aplikacije nudijo celovitejšo podporo pri sprejemanju informiranih odločitev. Analiza literature nakazuje uporabo več digitalnih intervencij hkrati. Glavne identificirane ovire pri uvajanju teh rešitev predstavljajo digitalni razkorak, nižja zdravstvena pismenost in socialno-ekonomske neenakosti,  ki lahko ob neustrezni implementaciji poglobijo razlike v dostopnosti zdravstvenega varstva. Razprava in zaključek: Digitalne tehnologije ne morejo delovati kot samostojno nadomestilo za tradicionalne presejalne programe, temveč predstavljajo njihovo nujno in zelo učinkovito nadgradnjo. Uspešna integracija teh orodij zahteva razvoj vključujočih rešitev, ki združujejo avtomatizirane sisteme z osebnim pristopom in strokovno podporo zdravstvenih delavcev, kar je ključno za doseganje dolgoročnih pozitivnih učinkov in večje udeležbe ranljivih skupin.</dc:description><dc:publisher>[L. Vidic]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-30 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182975</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159946</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 279942147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
