Vpliv izražanja genov RUNX1, RUNX2, TGFB in VEGFA na histološke spremembe kostnega tkiva pri osteoporozi in sarkopenijiMlakar, Eva (Avtor) Marc, Janja (Mentor) Vrščaj, Lucija Ana (Komentor) osteoporozasarkopenijahistologijakvantitativna verižna reakcija s polimerazo v realnem času (qPCR)V populaciji je vedno več starejšega prebivalstva, saj se življenjska doba povečuje. S tem narašča pojavnost s staranjem povezanih bolezni in potreba po razvoju novih pristopov ter odkrivanju novih terapevtskih tarč za te bolezni. S staranjem mišično-skeletnega sistema se povečuje pojavnost osteoporoze, dodatna prisotnost mišične oslabelosti, tj. pri osteosarkopeniji, pa pomeni še izrazitejše funkcionalno opešanje in izgubo samostojnosti pri starostnikih ter predstavlja obremenitev ne le za paciente, temveč tudi za svojce in zdravstveni sistem. RUNX1, RUNX2, TGF-β1 in VEGFA so znani endogeni regulatorji kostne remodelacije. Zanimalo nas je, ali izražanje teh genov, ki uravnavajo nastajanje in delovanje osteoblastov, vpliva na strukturo kostnega tkiva tako pri osteoporozi kot tudi pri osteosarkopeniji. Preveriti smo želeli hipotezo, da je uravnavanje kostne tvorbe pri osteosarkopeniji še bolj moteno kot pri sami osteoporozi, kar vodi v hujše spremembe kostnega tkiva in s tem v še večjo lomljivosti kosti, kot pri osteoporozi. V raziskavo smo vključili 58 preiskovank, pri katerih so zaradi zloma kolka izvedli artroplastiko kolka. Pripravili smo 55 histoloških preparatov kostnega tkiva osteoporoznih in osteosarkopeničnih bolnic, ki smo jih barvali s hematoksilinom in eozinom ter izvedli trikromno barvanje po Massonu. Na podlagi mikroskopskega pregleda preparatov smo izmerili povprečni volumski delež kosti in povprečni premer kostnih trabekul, dva ključna parametra za oceno poroznosti kosti. Pri vseh preiskovankah smo z indeksom mišične mase ocenili količino mišic, s testom stiska pesti pa jakost mišic. V kostnem tkivu smo izmerili izražanje genov z uporabo metode kvantitativne verižne reakcije s polimerazo v realnem času. Rezultate smo z uporabo Mann-Whitneyjevega U testa, t-testa neodvisnih vzorcev ter Pearsonove in Spearmanove korelacije analizirali v programu SPSS. Naši rezultati so pokazali, da je pri osteosarkopeničnih bolnicah v primerjavi z osteoporoznimi bolnicami statistično značilno višje izražanje gena RUNX2 (p = 0,041) ter značilno nižje izražanje gena VEGFA (p = 0,041). V skupini osteosarkopeničnih pacientk smo dokazali pozitivno in signifikantno korelacijo med izražanjem teh dveh genov (p = 0,001). Pri tem je izražanje gena RUNX2 pri osteosarkopeničnih bolnicah značilno koreliralo tudi z izražanjem gena RUNX1 (p = 0,001) in izražanejm gena TGFB1 (p = 0,015), izražanje gena VEGFA v tej skupini pa prav tako z izražanji genov RUNX1 (p = 0,045) in RUNX2 (p = 0,001). Od ostalih povezav pri osteosarkopeniji se je kot značilna pokazala povezava med izražanjem genov RUNX1 in TGFB1 (p = 0,001). Pri osteoporozi so povezave med izražanji genov že znane in smo jih potrdili tudi v naši raziskavi, in sicer povezave med izražanjem gena RUNX1 in izražanjem gena RUNX2 (p = 0,001) ter TGFB1 (p = 0,038). Naši rezultati kažejo na pomembne razlike v izražanju regulatornih genov pri osteosarkopeniji glede na osteoporozo. To je verjetno posledica večjega oksidativnega stresa in vnetja ter drugih procesov, ki so zaradi dodatno prisotne sarkopenije pri osteosarkopeniji bolj izraženi kot pri sami osteoporozi. Nadaljnje raziskave za odkritje ključnih dejavnikov v teh procesih so potrebne, saj so lahko prav te molekule izhodišča za učinkovitejše zdravljenje osteosarkopenije oziroma starostne krhkosti.20262026-05-29 08:45:41Magistrsko delo/naloga182952VisID: 125386sl