Analiza zdravljenja z zaviralci protonske črpalke pri pacientih, sprejetih v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča med majem in oktobrom 2025Potočnik, Anja (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) Milfelner Ferk, Rebeka (Komentor) zaviralci protonske črpalkeskladnost zdravljenja s smernicamiodprepisovanjeinterakcijeZaviralci protonske črpalke (ZPČ) sodijo med najpogosteje predpisana zdravila v Sloveniji. Njihova uporaba pogosto ni skladna s smernicami, saj se velikokrat predpisujejo brez jasne indikacije ali dlje od priporočenega obdobja zdravljenja. Namen raziskave je bil opisati značilnosti uporabe ZPČ pri pacientih na rehabilitaciji, oceniti skladnost zdravljenja s smernicami in opredeliti možnosti za odprepisovanje ZPČ ter preveriti klinično pomembne interakcije s sočasno predpisanimi zdravili. V opazovalno prospektivno raziskavo smo vključili 97 odraslih pacientov, hospitaliziranih na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča med majem in oktobrom 2025, ki so prejemali ZPČ. Podatke o pacientih in njihovem zdravljenju z zdravili smo pridobili iz bolnišničnega informacijskega sistema in pogovora s pacientom. Skladnost zdravljenja z ZPČ smo ocenjevali glede na indikacijo, odmerek in čas trajanja terapije, interakcije med zdravili pa s pomočjo podatkovnih baz UpToDate Lexidrug in Drugs.com. Ob sprejemu je ZPČ prejemalo 58,1 % (97/176) vseh hospitaliziranih pacientov, z mediano starosti 59 let in večjim deležem moških (55/97; 56,7 %). Najpogosteje so prejemali pantoprazol (90/97; 92,8 %), večinoma v dvakratnem odmerku (65/97; 67,0 %) in kot redno terapijo (91/97; 93,8 %). Najpogostejše indikacije so bile preprečevanje neželenih učinkov antiagregacijskih in antikoagulacijskih zdravil (26/97; 26,8 %), gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) (13/97; 13,4 %) in preprečevanje neželenih učinkov nesteroidnih antirevmatikov (11/97; 12,4 %). Pri 35,1 % (35/97) pacientov indikacije za zdravljenje ni bilo mogoče opredeliti. Zdravljenje je bilo v celoti skladno s smernicami pri 23,8 % (15/63) pacientov. Največja odstopanja so bila pri odmerjanju (ustrezen odmerek: 32/63; 50,8 %) in času trajanja terapije v primeru GERB-a (4/13; 30,8 %). Ob odpustu smo pri 67,0 % (65/97) pacientov predlagali zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja, pri čemer smo predlagali postopno ukinitev ZPČ pri 49,5 % (48/97) in zmanjšanje odmerka ZPČ pri 17,5 % (17/97) pacientov. Predlogi so bili s strani zdravnikov v celoti sprejeti pri 67,7 % (44/65). Klinično pomembnih interakcij med ZPČ in drugimi zdravilnimi učinkovinami nismo zaznali. Rezultati kažejo, da je uporaba ZPČ pogosto neracionalna, saj se zdravljenje nadaljuje brez ponovne presoje veljavnosti indikacije in potrebe po nadaljevanju terapije. Zato je potrebno redno preverjanje potrebe po zdravljenju ter aktivno zmanjševanje intenzivnosti terapije, s ciljem zagotavljanja varnejše in bolj racionalne uporabe teh zdravil.20262026-05-29 08:45:09Magistrsko delo/naloga182951VisID: 125385sl