Vpliv uporabe radiofarmakov na plod v času nosečnostiSkubic, Rina (Avtor) Škoberne, Nina (Avtor) Matjašič, Alenka (Mentor) Žibert, Janez (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijaradiofarmakinuklearna medicinaplodnosečnostdoza na plodUvod: Nuklearna medicina uporablja radiofarmake, ki oddajajo ionizirajoče sevanje. Med nosečnostjo je uporaba teh postopkov možna le, kadar korist za mater in plod presega tveganje. Plod je zaradi povečane radiosenzitivnosti občutljiv, zato je pomembno oceniti prenose in biokinetiko radiofarmakov ter sevalno dozo na plod. Tveganje za plod je odvisno od gestacijske starosti, vrste uporabljenega radiofarmaka in količine sevanja, ki ga plod prejme med preiskavo. Namen: Namen diplomske naloge je s sistematičnim pregledom literature raziskati vpliv radiofarmakov na plod med nosečnostjo ter opisati njihovo upravičeno uporabo, možne učinke na plod in obdobje največje občutljivosti na ionizirajoče sevanje. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Wiley Online Library, Google Scholar in European Journal of Medical Physics. Članke smo iskali med letoma 2010 in 2026, v angleškem jeziku, s ključnimi besedami: pregnant women, pregnancy, fetus, fetal dose, radiopharmaceuticals, nuclear medicine in molecular imaging. Pri analizi smo upoštevali metode, rezultate in ugotovitve, ki se nanašajo na dozo na plod, varno uporabo radiofarmakov in ukrepe za zmanjšanje tveganja. Rezultati: Po pregledu podatkovnih baz smo v analizo vključili 12 relevantnih člankov. Pregledali smo njihove metode, rezultate in ugotovitve glede doze na plod, občutljivosti ploda in varne uporabe radiofarmakov. Ugotovitve kažejo, da je plod najbolj občutljiv v prvem trimesečju, da večina uporabljenih radiofarmakov povzroča nizke doze, ki so pod pragom determinističnih učinkov, ter da lahko ustrezni ukrepi, kot so zmanjšan odmerek, hidracija in spodbujanje izločanja urina, dodatno zmanjšajo tveganje. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je plod najbolj občutljiv na ionizirajoče sevanje v zgodnji nosečnosti, zlasti med organogenezo. Povprečne doze na plod pri standardnih diagnostičnih preiskavah, kot sta pozitronska emisijska tomografija z računalniško tomografijo z uporabo fluorodeoksiglukoze, označene s 18fluorom, ali scintigrafija z 99m-tehnecijem, ostajajo nizke in ne presegajo pragov za deterministične učinke. Uporaba radiofarmakov je upravičena le, kadar diagnostični izid neposredno vpliva na materino zdravljenje, pri čemer je ključno upoštevati načelo čim nižje razumno dosegljive izpostavljenosti, optimizirati protokole, zmanjšati aplicirano aktivnost ter spodbujati hidracijo in pogosto praznjenje mehurja. Najpogosteje uporabljeni diagnostični radiofarmaki so spojine 99m-tehnecija in fluorodeoksiglukoza, označena s 18fluorom, medtem ko je terapevtska uporaba radiofarmakov, zlasti 131joda, med nosečnostjo skoraj vedno odsvetovana. Pravilno načrtovana uporaba radiofarmakov med nosečnostjo je tako lahko varna in omogoča diagnostično korist ob minimalnem tveganju za plod.[R. Skubic : N. Škoberne]20262026-05-29 07:45:38Diplomsko delo/naloga182946UDK: 616-07VisID: 159935COBISS_ID: 279766787sl