<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju pacientov z artrofibrozo kolenskega sklepa - pregled literature</dc:title><dc:creator>Habjan,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>artrofibroza</dc:subject><dc:subject>kolenski sklep</dc:subject><dc:subject>bolečina</dc:subject><dc:subject>obseg gibljivosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Artrofibroza kolenskega sklepa je pooperativni ali posttravmatski zaplet, za katerega so značilni bolečina, togost in zmanjšan obseg gibljivosti kolenskega sklepa. Najpogosteje se pojavi po rekonstrukciji sprednje križne vezi in po totalni artroplastiki kolenskega sklepa ter pomembno vpliva na funkcionalno sposobnost in kakovost življenja bolnikov. Zaradi patofizioloških mehanizmov, ki vključujejo vnetne in fibrozne procese, artrofibroza zahteva ciljno usmerjeno in pravočasno fizioterapevtsko obravnavo. V klinični praksi se uporabljajo različni fizioterapevtski postopki, kot so terapevtska vadba, ultrazvočna fonoforeza, statično progresivno raztezanje, mehanski pripomočki in multimodalni pristopi. Namen: Na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature ovrednotiti učinkovitost fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju artrofibroz kolenskega sklepa. Metode dela: Pregled literature je bil izveden v podatkovni zbirki PubMed. V analizo so bile vključene raziskave, objavljene med letoma 2012 in 2025, ki so obravnavale učinke fizioterapevtskih postopkov pri bolnikih z artrofibrozo kolenskega sklepa. Raziskave so bile izbrane na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih pet raziskav. Analizirani so bili učinki ultrazvočne fonoforeze s hidrokortizonom, statičnega progresivnega raztezanja, mehanskih razteznih pripomočkov in multimodalnih fizioterapevtskih programov. Rezultati so pokazali, da vsi obravnavani postopki izboljšujejo obseg gibljivosti kolenskega sklepa in zmanjšujejo bolečino. Najboljši rezultati so bili doseženi pri kombiniranih pristopih, zlasti pri združevanju fonoforeze s statičnim progresivnim raztezanjem in terapevtskimi vajami ter pri uporabi mehanskih pripomočkov za raztezanje v domačem okolju. Multimodalni fizioterapevtski pristopi so se izkazali kot primerljivi ali celo bolj učinkoviti od manipulacije pod anestezijo. Razprava in zaključek: Pregledane raziskave potrjujejo, da imajo fizioterapevtski postopki ključno vlogo pri konzervativnem zdravljenju artrofibroze kolenskega sklepa. Kombinirani in individualno prilagojeni programi omogočajo večje in trajnejše izboljšanje gibljivosti ter zmanjšanje bolečine, hkrati pa zmanjšujejo potrebo po invazivnih posegih. Kljub spodbudnim rezultatom so raziskave metodološko heterogene, zato so v prihodnje potrebne dodatne, obsežnejše in bolj poenotene raziskave, ki bi omogočile natančnejšo opredelitev optimalnih fizioterapevtskih protokolov.</dc:description><dc:publisher>[N. Habjan]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-28 07:45:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182905</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159919</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 279620611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
