<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba industrijskih odpadkov za proizvodnjo encimov z glivami</dc:title><dc:creator>Drnovšek,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič Plazl,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>industrijski odpadki</dc:subject><dc:subject>encimi</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>submerzna fermentacija</dc:subject><dc:subject>fermentacija na trdnih gojiščih</dc:subject><dc:description>Ljudje se že od nekdaj soočamo s težavami glede naših odpadkov in njihove odstranitve, še posebej pa je to vidno v industriji, kjer se pridelajo resnično ogromne količine. Največje okoljske ter ostale probleme povzročajo odpadki kmetijske, prehrambene, papirne, tekstilne industrije itd. Njihova akumulacija namreč onesnažuje okolje ter ljudem in živalim povzroča različne bolezni. Posledično se ves čas iščejo novi načini, s katerimi bi se odpadkov lahko znebili.
V diplomskem delu sem na podlagi literature predstavil eno od rešitev, ki je valorizacija odpadkov in hkratna tvorba encimov s pomočjo gliv, ki ima precejšen potencial za izrabo v najrazličnejših procesih kot tudi vrstah industrije. Opisal sem najbolj problematične industrijske odpadke, ki so večinoma sestavljeni iz lignoceluloze. Lignocelulozni materiali se namreč predvsem zaradi vsebnosti lignina izredno težko popolnoma razgradijo. Posledično sem se osredotočil na ligno-celulolitične encime (npr. lakaze, različne peroksidaze, celulaze, hemicelulaze), saj ti predstavljajo možnost za njihovo razgradnjo. V delu sem opisal značilnosti nitastih gliv in gliv bele trohnobe, saj so te najprimernejše in najpogosteje uporabljene za pridobivanje omenjenih encimov. Podrobneje sem predstavil tudi fermentacijske tehnike ter reaktorje, ki se običajno uporabljajo za industrijsko pridobivanje encimov s pomočjo gliv.
Literaturni pregled je pokazal, da se za samo gojenje gliv v industriji večinoma uporablja tehnika submerzne fermentacije, saj je dobro uveljavljena in lahko prenosljiva na večjo skalo, poleg tega pa omogoča odlično nadziranje različnih parametrov. Kljub njenim prednostim se za valorizacijo odpadkov bolj uveljavlja tudi fermentacija na trdnih gojiščih, ki je še posebno primerna za vrste gliv, ki slabo uspevajo v submerznih pogojih. Prav tako bi bilo glede na literaturo ligninolitične encime potrebno še nekoliko bolj raziskati, saj imajo kljub velikemu potencialu za industrijsko rabo tudi nekaj omejitev. Največjo oviro med drugim predstavlja dejstvo, da njihovi mehanizmi delovanja še niso povsem poznani.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-26 14:40:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182875</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25833</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 279620355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
