​Ocena in vpliv dejavnikov tveganja na izid zdravljenja starejših bolnikov s kritično obliko SARS-CoV-2 okužbe​Kurnik, Marko (Avtor) Podbregar, Matej (Mentor) COVID-19starejšikratkoročna umrljivostdolgoročna umrljivostehokardiografijaultrazvok pljučsistolični tlak v pljučni arterijipljučna hipertenzijasPAPPASPindeks telesne masedebelostintenzivna terapijaEITDoktorska disertacija obravnava ključne prognostične dejavnike, ki vplivajo na kratkoročno in dolgoročno preživetje starejših kritično bolnih bolnikov s hudo pljučnico, povzročeno z virusom SARS-CoV-2. V treh retrospektivnih opazovalnih raziskavah, ki so vključevale bolnike, stare 70 let ali več, sprejete v namensko enoto intenzivne terapije, je bila ocenjena prognostična vrednost obposteljnih ehokardiografskih parametrov in indeksa telesne mase (ITM). Povišan sistolični tlak v pljučni arteriji (sPAP) ob sprejemu se je izkazal kot močan in neodvisen napovedovalec umrljivosti v EIT, bolnišnici in dolgoročnem spremljanju, kar poudarja osrednjo vlogo akutne prizadetosti pljučnega žilja pri slabem izidu bolezni. Nasprotno pa je bil višji ITM (≥30 kg/m²) povezan z boljšim preživetjem, kar potrjuje obstoj paradoksa debelosti pri tej populaciji. Rezultati poudarjajo pomen zgodnje, neinvazivne obposteljne ocene hemodinamike in prehranskega statusa za stratifikacijo tveganja in individualizirano obravnavo starejših bolnikov s kritično obliko COVID-19.20262026-05-24 07:15:18Doktorsko delo/naloga182811VisID: 39128sl