Habermasovo pojmovanje religije med komunikativno racionalnostjo in eksistencialnim paradoksomGregorčič, Rok (Avtor) Klun, Branko (Mentor) Jürgen HabermaskomunikacijadiskurzjavnostreligijaracionalnostprevajanjepostsekularnoSøren Kierkegaardeksistencialni paradoks.Pojmovanje religije, ki ga razvija Jürgen Habermas, temelji na paradigmi komunikativne racionalnosti. Doktorska disertacija preučuje, v kolikšni meri in na kakšen način Habermas postopoma oblikuje konstruktiven odnos do religije ter si prizadeva vzpostaviti ploden dialog z verujočimi. V prvem in drugem obdobju svojega intelektualnega opusa je Habermas do religije zavzemal zadržan ali celo nekoliko negativen odnos. Prvi del disertacije se osredotoča predvsem na analizo del, ki sodijo v ti dve zgodnejši fazi njegovega mišljenja. Drugi del disertacije raziskuje Habermasovo tretje obdobje, ki je zaznamovano s prepoznavanjem pozitivne vrednosti aktivnega dialoga z religijo ter vključevanja verujočih v javni diskurz. Habermas meni, da religija lahko postane pomemben družbeni sogovornik, če se odpove fundamentalizmu in sprejme proces prevajanja svojih specifičnih pojmov v univerzalno komunikativno racionalnost. Na ta način lahko dialog z religijo prispeva k obrambi moderne postsekularne družbe pred nevarnostmi, ki jih prinaša postmodernost. V zadnjem delu disertacije je Habermasov odnos do religije ovrednoten tudi v luči njegovega dialoga s Kierkegaardovo eksistencialno mislijo. Čeprav se zdi Kierkegaardovo razumevanje vere kot paradoksa na prvi pogled v nasprotju s Habermasovo teorijo, se med obema mislecema odpirajo možnosti za ploden dialog. Na določenih mestih bi lahko Kierkegaarda prepoznali celo kot Habermasovega potencialnega zaveznika. Posebej zanimive vzporednice med obema mislecema se odstirajo prav na področju njunega pojmovanja religije.[R. Gregorčič]20262026-05-23 09:00:09Doktorsko delo/naloga182793UDK: 2:1Habermas J.(043.3)VisID: 36071COBISS_ID: 282234627sl