<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vzpostavitev povezovalnih pogojev na nivoju specifične deformacije v okviru dinamičnega podstrukturiranja v frekvenčni domeni</dc:title><dc:creator>Šinigoj,	Danijel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocepek,	Domen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepon,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dinamično podstrukturiranje</dc:subject><dc:subject>frekvenčna prenosna funkcija</dc:subject><dc:subject>povezovalni pogoj</dc:subject><dc:subject>transformacija virtualne točke</dc:subject><dc:subject>specifična deformacija</dc:subject><dc:subject>regularizacija</dc:subject><dc:description>Dinamično podstrukturiranje omogoča napoved odziva kompleksnih mehanskih sistemov na osnovi ločene obravnave posameznih podstruktur in njihovega kasnejšega sklapljanja v končni sestav. Slednje temelji na uvedbi kompatibilnostnih in ravnotežnih pogojev, ki jih zapišemo za soležne pare prostostnih stopenj na vsaki strani kontakta. Pri eksperimentalnem pristopu so kontaktne prostostne stopnje pogosto nedostopne za namestitev merilnih naprav ali posamezne prostostne stopnje med podstrukturami lokacijsko ne sovpadajo, zato se za opis soležnega kontaktnega prostora uporablja transformacija virtualne točke. S transformacijo virtualne točke lahko poljubne prostostne stopnje v okolici kontakta preslikamo na generalizirane koordinate in tako rešimo težave nedostopnosti kontakta in nesoležnosti prostostnih stopenj. Takšen pristop temelji na togih kinematičnih predpostavkah in ne vključuje opisa lokalnih deformacij v spoju.
V magistrskem delu je predstavljena razširitev klasičnega formalizma frekvenčnega podstrukturiranja z uvedbo specifične deformacije kot dodatnega povezovalnega pogoja. Razvita je teoretična formulacija razširjenih kompatibilnostnih in ravnotežnih pogojev ter eksperimentalno ovrednotena na laboratorijski testni strukturi na primeru sklapljanja in odklapljanja posameznih podstruktur.
Zaradi slabe pogojenosti problema pri odklapljanju je analiziran tudi vpliv različnih regularizacijskih metod. Rezultati kažejo, da vključitev specifične deformacije izboljša stabilnost postopka podstrukturiranja ter izboljša rezultate sklapljanja v obliki frekvenčnih prenosnih funkcij z referenčnimi meritvami.</dc:description><dc:publisher>[D. Šinigoj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-23 08:30:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182786</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 534.1:539.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 285617</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 279995395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
