VPLIV MANEVRIRANJA Z LADJAMI NA RESUSPENZIJO SEDIMENTASrše, Jure (Avtor) Perković, Marko (Mentor) Grm, Aleksander (Komentor) manever pristajanja/izplutjakontejnerska ladjaresuspenzija sedimentaukrepi za zmanjšanje resuspenzije sedimentatokovno polje iz strani propulzijskih sistemovhidrodinamični program MIKE 3 FM in MTGlobalni trend prevoza tovora po morju stremi k ladjam z vedno večjo kapaciteto, kar pomeni večji ugrez in večjo potisno silo glavnega propulzijskega sistema ladje. Zaradi slednjega so pristanišča primorana sprejemati ladje z majhno podkobilično razdaljo (UKC). Pristanišča se soočajo s poglabljanjem pristopnih kanalov in samih pristanišč, da bi lahko sprejemala ladje z večjim ugrezom ter ostala konkurenčna na svetovnem pomorskem trgu. Majhna podkobilična razdalja ladje skupaj z asistiranjem vlačilcev privede do resuspenzije sedimentov z morskega dna; negativne posledice se kažejo v morski favni in flori, eroziji sedimenta okoli podpornih pilotov pristaniške infrastrukture ter odlaganjem lebdečega sedimenta na določena področja v pristopnih kanalih ali bazenih. Slednje je tudi S to problematiko se srečuje tudi Luka Koper. Doktorska disertacija podaja metode za oceno vpliva manevriranj z ladjami na resuspenzijo sedimenta. Podana je metoda integracije navtičnega simulatorja v realnem času, ter obdelava dinamičnih in statičnih podatkov propulzijskih sistemov udeleženih v samem manevru, na podlagi uveljavljenih empiričnih in semi-empiričnih enačb (PIANC, Maynordov model, nemški in nizozemski pristop), ki so podale izhodne hitrosti tokovnic iz propulzijskih sistemov v nestacionarnem stanju. Rezultati so bili implementirani v tridimenzionalni hidrodinamični in transportni model sedimenta (MIKE 3 FM/MT) z ustvarjeno batimetrijo obravnavanega področja morskega dna, ki omogoča kvantitativno analizo resuspenzije sedimenta v pogojih nestacionarnega manevriranja, s prikazom hitrosti, smeri tokovnic, vertikalnega profila specifične koncentracije sedimenta, spremembami globine morskega dna, gostoto navtičnega dna in depozicije sedimenta in strižne napetosti na morskem dnu, ki so posledica propulzijskih sistemov. Simulacijski scenariji so analizirani in validirani na podlagi realnih manevrov primerljivih kontejnerskih ladij, vključno z asistenco vlačilcev. Izvedena je bila eksperimentalna verifikacija vzorčenja v vodnem stolpcu in satelitske slike. Vzorčenje v vodnem stolpcu se je izvedlo na podlagi treh manevrov s šestimi meritvami na treh globinah s pomočjo Niskin vzorčevalnika. Prve meritve so bile izvedene pred začetkom manevra in so podale povprečje 9 mg/l v vodnem stolpcu, šesta meritev pa po zaključku manevrov 27 mg/l v vodnem stolpcu, kar nakazuje na trikratno povečanje količine sedimenta. Podane so smernice, ki bi skozi daljše časovno obdobje zmanjšale količino resuspendiranega sedimenta.20262026-05-22 14:00:25Doktorsko delo/naloga182777VisID: 44537COBISS_ID: 278946307sl