<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vozna steza za hitri izhod in njen vpliv na zmogljivost letališča</dc:title><dc:creator>Gerič Škopac,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rijavec,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad Trček,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>analiza zmogljivosti</dc:subject><dc:subject>vzletno-pristajalna steza</dc:subject><dc:subject>vozna steza za hitri izhod</dc:subject><dc:subject>letališče</dc:subject><dc:subject>3D model</dc:subject><dc:subject>vozna steza</dc:subject><dc:subject>čas zasedanja steze</dc:subject><dc:description>Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je največje mednarodno letališče v Sloveniji in obratuje z eno vzletno-pristajalno stezo orientacije 30–12. Ker dodatna vzletno-pristajalna steza zaradi prostorskih omejitev ni mogoča, naloga obravnava izgradnjo vozne steze za hitri izhod kot alternativni ukrep za povečanje zmogljivosti. Zmogljivost vzletno-pristajalne steze je opredeljena kot število operacij (prihodov in odhodov), ki jih je mogoče opraviti v eni uri. Za njeno določitev je bil razvit analitični model v programskem jeziku Python, ki upošteva minimalne varnostne razmake med zrakoplovi, strukturo flote ter čase zasedenosti vzletno-pristajalne steze. Analiza je bila izvedena za obstoječe stanje ter za scenarij z uvedbo voznih stez za hitri izhod v obeh smereh obratovanja. Ugotovljeno je bilo, da bi uvedba vozne steze za hitri izhod povečala teoretično zmogljivost za približno 8–10 operacij na uro, predvsem pri večjem deležu prihodov. Povprečni čas zasedenosti vzletno-pristajalne steze bi se skrajšal za približno 13–15 sekund na operacijo. Ob upoštevanju realnih operativnih dejavnikov je ocenjena zmogljivost približno 15 % nižja od teoretične vrednosti. Za oceno operativnega učinka investicije je bil uporabljen model čakalnih vrst M/G/1, ki omogoča določitev pričakovanega časa čakanja. Analiza prikazuje, da so pri trenutni prometni obremenitvi časovni in ekonomski učinki zmanjšanja zamud razmeroma omejeni, saj sistem obratuje pod kapacitetno mejo. Ob višjih prometnih obremenitvah model pokaže izrazito nelinearno rast zamud, zaradi česar bi učinek skrajšanja časa zasedenosti postal bistveno pomembnejši. Izdelani sta bili oceni investicije izgradnje vozne steze za hitri izhod za obe možnosti. Primerjava s trenutnim prometom in orientacijskim pragom 25 operacij na uro, ki ga navaja ICAO, kaže, da izgradnja vozne steze za hitri izhod v trenutnih razmerah kapacitetno ni nujna, predstavlja pa potencialno razvojno infrastrukturo ob ponovni dolgoročni rasti prometa.</dc:description><dc:publisher>[I. Priimek]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-22 08:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182765</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 656.71:004.42(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179326</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 279280387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
