<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza mutacij v eksonu 12 gena JAK2 pri bolnikih s sumom na policitemijo rubra vera (PRV)</dc:title><dc:creator>Bogdan,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gostinčar,	Cene	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stangler Herodež,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Uroš	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>policitemija rubra vera</dc:subject><dc:subject>ekson 12 gena JAK2</dc:subject><dc:subject>analiza HRM</dc:subject><dc:subject>sekvenciranje po Sangerju</dc:subject><dc:description>Policitemija rubra vera (PRV) je mieloproliferativna neoplazma, za katero je značilna nenadzorovana proliferacija eritroidne linije, najpogosteje kot posledica mutacij v genu JAK2. V večini primerov je prisotna mutacija JAK2 V617F, medtem ko so pri bolnikih brez te mutacije pogosto prisotne mutacije v eksonu 12 gena JAK2. Čeprav je delež bolnikov z mutacijami v eksonu 12 relativno majhen, je njihova identifikacija izjemno pomembna, saj omogoča potrditev diagnoze PRV in pravočasno uvedbo ustreznega zdravljenja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti prisotnost mutacij v eksonu 12 gena JAK2 pri bolnikih s kliničnim sumom na PRV, negativnih na mutacijo JAK2 V617F, ter ovrednotiti uporabnost analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) za genotipizacijo eksona 12 gena JAK2. V raziskavo smo vključili 184 vzorcev bolnikov s kliničnim sumom na PRV, ki so bili negativni na mutacijo JAK2 V617F. Po pomnoževanju s PCR tarčne regije smo izvedli analizo HRM, na podlagi katere smo identificirali vzorce s spremenjenim talilnim profilom. Vzorce z odstopajočim talilnim profilom smo nato dodatno analizirali s sekvenciranjem po Sangerju. Rezultati so pokazali, da je analiza HRM izmed 184 analiziranih vzorcev identificirala sedem vzorcev (3,8 %) z odstopajočim talilnim profilom. Nadaljnja analiza teh vzorcev s sekvenciranjem po Sangerju je potrdila prisotnost mutacij v eksonu 12 gena JAK2 pri dveh vzorcih, kar predstavlja 28,6 % vseh s HRM izločenih vzorcev in 1,09 % vseh analiziranih vzorcev. Ugotovitve potrjujejo, da HRM predstavlja učinkovito, hitro in stroškovno ugodno presejalno metodo za genotipizacijo in prepoznavanje vzorcev s potencialnimi mutacijami, vendar sama po sebi ne omogoča dokončne identifikacije njihove vrste. Zato moramo rezultate analize HRM potrditi s sekvenciranjem po Sangerju, ki omogoča natančno opredelitev mutacij. Kombinacija obeh pristopov tako predstavlja zanesljiv in klinično uporaben model molekularne diagnostike PRV.</dc:description><dc:publisher>M. Bogdan</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-20 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182636</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.155.191:575.224(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 279773</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 278717955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
