<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki partnerskega odnosa na duševno zdravje</dc:title><dc:creator>Jeraj,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erzar,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>partnerski odnos</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>kakovost odnosa</dc:subject><dc:subject>socialna podpora</dc:subject><dc:subject>psihološko blagostanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava povezanost med partnerskim odnosom in duševnim zdravjem posameznika. Osredotoča se na vprašanje, kako partnerski status ter dolžina trajanja odnosa vplivata na pojavnost simptomov anksioznosti in depresije.
V teoretičnem delu je duševno zdravje opredeljeno kot dinamično stanje psihološkega, čustvenega in socialnega blagostanja. Poseben poudarek je namenjen dejavnikom, kot so čustvena regulacija, socialne in kognitivne veščine ter sposobnost soočanja z življenjskimi izzivi. Predstavljene so tudi najpogostejše duševne motnje, predvsem anksioznost in depresija.
V nadaljevanju je obravnavan partnerski odnos kot pomemben kontekst posameznikovega duševnega zdravja. Opisane so njegove ključne značilnosti, kot so zaupanje, varnost, spoštovanje, čustvena povezanost in komunikacija. Posebej je izpostavljen tudi vpliv kakovosti odnosa ter pomen intimnosti in navezanosti, pri čemer lahko partnerski odnos deluje bodisi kot varovalni dejavnik bodisi kot dejavnik tveganja za razvoj duševnih težav.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v kateri je bila analizirana povezanost med partnerskim statusom, dolžino odnosa in duševnim zdravjem posameznikov. Podatki so bili zbrani s standardiziranimi vprašalniki za merjenje simptomov anksioznosti in depresije, pri čemer so bile upoštevane tudi razlike glede na spol in stopnjo izobrazbe.
Rezultati kažejo, da so posamezniki v daljših in stabilnejših partnerskih odnosih v povprečju poročali o nižjih ravneh anksioznosti in depresivnosti. Hkrati se je pokazalo, da sama prisotnost partnerskega odnosa še ne zagotavlja boljšega duševnega zdravja, temveč ima ključno vlogo njegova kakovost. Ugotovljene so bile tudi nekatere razlike glede na spol in izobrazbo, kar dodatno poudarja kompleksnost obravnavanega področja.
Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da imajo partnerski odnosi pomembno vlogo pri duševnem zdravju posameznikov. Kakovostni in podporni odnosi delujejo zaščitno, medtem ko konfliktni ali ne zadovoljujoči odnosi predstavljajo tveganje za razvoj psiholoških težav. Delo tako prispeva k boljšemu razumevanju pomena medosebnih odnosov ter ima uporabno vrednost za svetovalno in terapevtsko prakso.</dc:description><dc:publisher>[J. Jeraj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-19 09:01:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182607</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.913:347.61(034.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36056</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 282210051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
