Vpliv položaja reševalca na kakovost izvajanja stisov prsnega koša pri oživljanju na klančiniPraznik, Jakob (Avtor) Dolenc, Eva (Mentor) Metelko, Žiga (Komentor) Slabe, Damjan (Recenzent) diplomska delazdravstvena negasrčni zastojtemeljni postopki oživljanjastisi prsnega košapoložaj reševalcaklančinakakovost izvajanjaUvod: Temeljni postopki oživljanja predstavljajo ključno intervencijo ob srčnem zastoju, pri kateri kakovostni stisi prsnega koša bistveno vplivajo na preživetje. Smernice priporočajo izvajanje stisov na trdi in ravni podlagi, vendar lahko do srčnega zastoja pride tudi na zahtevnejšem terenu, kot je klančina. V dostopni literaturi nismo našli raziskav, ki bi obravnavale vpliv položaja reševalca na kakovost izvajanja stisov prsnega koša na klančini. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv položaja reševalca na kakovost izvajanja stisov prsnega koša na klančini ter opredeliti najugodnejši položaj glede na merjene parametre in subjektivne ocene izvajalcev. Metode dela: Izvedena je bila eksperimentalna raziskava v simuliranem okolju na vzorcu 50 udeležencev. Vsak izmed njih je izvajal stise prsnega koša v treh položajih glede na ponesrečenca: zgoraj, spodaj in vzporedno. Parametri kakovosti stisov so bili merjeni z aplikacijo Leardal QCPR, subjektivne ocene pa z vprašalnikom, v katerem so udeleženci posamezne vidike (npr. zahtevnost, stabilnost, bolečino, strah pred padcem) ocenjevali na Likertovi lestvici. Podatki so bili analizirani z neparametričnimi testi (Friedmanov test in Wilcoxonov test). Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da položaj reševalca statistično značilno (p < 0,05) vpliva na kakovost stisov prsnega koša in subjektivne ocene. Položaj spodaj je dosegal najvišjo skupno uspešnost (mediana 99 %) in največji delež ustrezne frekvence (90 %), medtem ko je bila pri položaju zgoraj frekvenca najvišja (122 stisov/min) in je presegala priporočene vrednosti. Pri subjektivnih ocenah je bil položaj zgoraj ocenjen kot najmanj ugoden, z višjo fizično zahtevnostjo (mediana 4), slabšo stabilnostjo (mediana 4) ter večjim strahom pred padcem (mediana 3), medtem ko so bile ocene pri položaju spodaj nižje (mediane med 1 in 3). Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da položaj reševalca pomembno vpliva na kakovost izvajanja stisov prsnega koša, na občutek varnosti in na obremenitev izvajalca. Položaj spodaj se je izkazal kot najugodnejši, medtem ko je bil položaj zgoraj v več parametrih manj primeren. Ugotovitve imajo pomembno praktično vrednost za izvajanje oživljanja na zahtevnem terenu in predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje.[J. Praznik]20262026-05-14 07:45:38Diplomsko delo/naloga182498UDK: 616-083VisID: 159753COBISS_ID: 278087171sl