<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proletarska filozofija</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>proletarska filozofija</dc:subject><dc:subject>marksizem</dc:subject><dc:subject>Althusser</dc:subject><dc:subject>znanost</dc:subject><dc:subject>politika</dc:subject><dc:description>Članek izhaja iz teze G. M. Goshgariana, da je proletarska filozofija, tako kot proletarska država, protislovje samo v sebi. Proletarska filozofija je hkrati nujna in nemogoča. Nujna je zato, ker marksizem kot znanost potrebuje teorijo, ki mu omogoča konceptualizirati lastne ideje, da ne bi postale ideološke. Nemogoča pa je zato, ker marksizem kot filozofija ne more obstajati kot vseobsegajoč sistem vednosti, ki bi nadomestil tradicionalno vlogo filozofije. Proletarska filozofija predstavlja specifično politično stališče, utemeljeno na razrednem boju. Kot taka lahko obstaja zgolj tako, da filozofiji  nenehno kaže njene notranje meje. Namen članka ni odpraviti protislovja proletarske filozofije, temveč ga razkriti v vseh njegovih razsežnostih. V ta namen članek uporablja 
filozofijo Louisa Althusserja. Althusser je vse svoje življenje posvetil poskusu vzpostavitve temeljev proletarske oziroma marksistične filozofije. Iz načina, kako mu je pri tem spodletelo, lahko postavimo ključno tezo: proletarska filozofija lahko obstaja le kot intervencijska praksa, kot politična forma mišljenja, ki razkriva omejitve filozofije ter hkrati odpira prostor za novo razumevanje družbenih praks.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-13 10:58:40</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>182477</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 141.82:1Althusser</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0555-2419</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 277273603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
