Pregled prisotnosti nedovoljenih snovi in kontaminantov v negovalnih kozmetičnih izdelkih v obdobju 2022-2025 na trgu Evropske unije s Sistemom hitrega obveščanja o nevarnih izdelkihDrobnič, Nina (Avtor) Sollner Dolenc, Marija (Mentor) kemična kontaminacijamikrobiološka kontaminacijanegovalni kozmetični izdelkisistem hitrega obveščanjavarstvo potrošnikovKozmetični izdelki zaradi neposrednega in pogosto dolgotrajnega stika s kožo ter sluznicami predstavljajo pomemben vir potencialne izpostavljenosti kemičnim in mikrobiološkim tveganjem, zato je zagotavljanje njihove varnosti ključnega pomena za varovanje zdravja potrošnikov. Namen diplomske naloge je bil analizirati prisotnost prepovedanih snovi in različnih kontaminantov v negovalnih kozmetičnih izdelkih na trgu Evropske unije v obdobju 2022–2025 na podlagi podatkov iz sistema hitrega obveščanja Safety Gate ter ovrednotiti uporabnost tega sistema pri nadzoru varnosti. V analizo je bilo vključenih 1631 prijavljenih kozmetičnih izdelkov, razvrščenih glede na skupino izdelka, državo izvora, državo prijave, vrsto tveganja ter vrsto kontaminanta. Največ prijav se je nanašalo na kozmetične izdelke za čiščenje (630), sledili so izdelki za nego kože (471) ter deodoranti in antiperspiranti (283), kar kaže na večje tveganje pri izdelkih z visoko pogostostjo uporabe. Rezultati so pokazali, da je večina neskladnosti povezana s kemičnimi kontaminanti (96 %), medtem je bila mikrobiološka kontaminacija ugotovljena v manjšem deležu primerov (3 %). V preostalem 1 % so bila zabeležena druga tveganja, kot so zdravstvena tveganja, dušenje ali ureznine. Med kemičnimi snovmi so prevladovale prepovedane snovi iz Priloge II Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter snovi z razvrstitvijo CMR. Najpogosteje zaznana snov je bila 3-(4-terc-butilfenil)-2-metilpropanal (BMHCA), ki je bila po 1. marcu 2022 zaradi reproduktivne toksičnosti uvrščena med prepovedane snovi. Pogosto so bile zaznane tudi težke kovine (arzen, kadmij, svinec, živo srebro), 1,4-dioksan ter alergene dišavne sestavine, kot sta linalol in limonen. Mikrobiološke neskladnosti so vključevale prisotnost potencialno patogenih mikroorganizmov, kot sta Pseudomonas aeruginosa in Staphylococcus aureus, ki lahko predstavljajo večje tveganje predvsem za ranljive skupine uporabnikov. Analiza je pokazala tudi, da največ neskladnih izdelkov izvira iz Evrope (1361), pri čemer je prevladovala Italija (826), ki je tudi podala največ prijav v sistem (1112). Rezultati kažejo, da sistem Safety Gate predstavlja pomemben mehanizem za zgodnje prepoznavanje nevarnih kozmetičnih izdelkov ter omogoča hitro izmenjavo informacij in usklajeno ukrepanje med državami članicami Evropske unije.[N. Drobnič]20262026-05-13 08:45:09Diplomsko delo182473UDK: 579.66:661.58(4-67EU)(043.2)VisID: 125328COBISS_ID: 278148867sl