Lesna biomasa v neurjih poškodovane in s podlubniki napadene navadne smreke (Picea abies (L.) Karst) kot surovinski vir ekstraktivovŠtolcer, Vanja (Avtor) Oven, Primož (Mentor) Vek, Viljem (Komentor) Picea abies (L.) Karstnavadna smrekanaravne ujmesmrekov lubadarodmrla lesna biomasaekstraktivilesskorjabiorafinerijakrožno biogospodarstvoNaravne ujme, ki jih spremljajo napadi podlubnikov in razvoj bolezni, povzročajo obsežne poškodbe gozdnega drevja ter zmanjšujejo kakovost in uporabnost lesa. Ostanki odmrle lesne biomase v gozdu in drevesa, napadena s podlubniki, predstavljajo pomemben, vendar premalo izkoriščen vir ekstraktivnih snovi. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vsebnost esktraktivov v tkivih dreves navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.), napadenih s smrekovim lubadarjem (Ips spp.), in tkivih dreves navadne smreke, ki so bila podrta v vetrolomu v letu 2017 v primerjavi z referenčnimi zdravimi drevesi. Vzorčenje je potekalo na območju Plešivške kope in Plešivca v letih 2021 in 2022. Po poseku smo vzdolž debel odvzeli 3-5 kolutov, iz katerih smo izolirali vzorce beljave, jedrovine, grč in skorje. Vzorce smo ekstrahirali s sistemom za pospešeno ekstrakcijo ASE. Vsebnost lipofilnih in hidrofilnih ekstraktivov smo določili gravimetrično, vsebnost celokupnih fenolov in proantocianidinov z UV-Vis spektrofotometrijo, fenolne spojine smo identificirali s HPLC, lipofilne ekstraktive pa z GC-MSD. Vsebnost hidrofilnih ekstraktivov je bila pri vseh proučevanih skupinah najvišja v grčah, sledila je skorja, nato beljava, najnižje vsebnosti pa so bile v jedrovini. Lipofilnih ekstraktivov je bilo največ v skorji, nato v grčah, ki jim je sledila beljava, njihova najnižja vsebnost pa je bila v jedrovini. Grče so vsebovale najvišje vsebnosti celokupnih fenolov (87,53 mg/g, 71,67 mg/g, 71,43 mg/g). Med fenolnimi spojinami so v tkivih prevladovali lignani, predvsem izolaricirezinol, ki jih je bilo največ v grčah proučevanih skupin, razen v skorji zdravih dreves, kjer so prevladovale fenolne kisline. Skorja je bogat vir proantocianidinov, taksifolin pa je bil prevladujoč flavonoid z najvišjimi vsebnostmi v grčah in skorji. Med smolnimi kislinami je v proučevanih tkivih prevladovala dehidroabietinska kislina, ki je je bilo največ v grčah odmrle lesne biomase. V skorji dreves, napadenih s smrekovim lubadarjem, so bile povišane tudi vsebnosti abietinske in izopimarne kisline. Ugotovitve te študije so pokazale, da je ta premalo cenjena in neizkoriščena lesna biomasa dragocen surovinski vir za pridobivanje ekstraktivov. Možnost biorafineracije tovrstne lesne biomase bistveno prispeva k trajnostnemu povečanju izrabe gozdov in k celotni izrabi lesa slabše kakovosti.[V. Štolcer]20262026-05-08 12:38:15Doktorsko delo/naloga182373UDK: 630*537:42+453:866(043.3)VisID: 279480COBISS_ID: 277575683sl