<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Etični izzivi ohranjanja avtonomije oseb z demenco</dc:title><dc:creator>Sovec,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>etični izzivi</dc:subject><dc:subject>dostojanstvo</dc:subject><dc:description>Uvod: Demenca predstavlja enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega in socialnega varstva, saj progresivno poslabšanje kognitivnih funkcij vpliva na sposobnost posameznika za samostojno življenje in odločanje. Pri oskrbi oseb z demenco se zato pogosto pojavljajo etični izzivi, povezani z ohranjanjem njihove avtonomije. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda literature opredeliti etične izzive pri ohranjanju avtonomije oseb z demenco. Poseben poudarek je namenjen preučevanju ravnovesja med spoštovanjem njihovega samoodločanja, zagotavljanjem dobrobiti ter vlogo svojcev in zdravstvenih delavcev pri njihovi oskrbi. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo od aprila do avgusta 2025 v podatkovnih bazah Medline/PubMed, CINAHL Ultimate, Scopus, ScienceDirect in Web of Science ter preko bibliografskih sistemov COBISS.SI in DiKUL. Dodatne vire smo poiskali s pomočjo spletnega iskalnika Google Učenjak. V analizo je bilo vključenih 12 znanstvenih člankov. Rezultati: Rezultati pregleda literature  so pokazali, da se ohranjanje avtonomije oseb z demenco v zdravstveni negi uresničuje predvsem z vključevanjem posameznika v odločanje o lastni oskrbi ter s spoštovanjem njegovih pravic, dostojanstva in preostalih zmožnosti. Pri ohranjanju avtonomije ima pomembno vlogo učinkovita komunikacija, na osebo usmerjena oskrba ter sodelovanje svojcev in zdravstvenih delavcev. Hkrati ostaja več etičnih izzivov, predvsem pri presoji sposobnosti odločanja oseb z demenco ter pri usklajevanju njihovega samoodločanja z zagotavljanjem varnosti in dobrobiti. Razprava in zaključek: Ohranjanje avtonomije oseb z demenco zahteva prilagojen in individualiziran pristop, ki omogoča vključevanje posameznika v odločanje v skladu z njegovimi preostalimi zmožnostmi. To v praksi zdravstvene nege zahteva premišljeno in etično utemeljeno odločanje, pri katerem se uravnotežita spoštovanje samoodločanja posameznika ter zagotavljanje njegove varnosti in dobrobiti. Takšen pristop omogoča celostnejšo in spoštljivo obravnavo oseb z demenco ter prispeva k ohranjanju njihovega dostojanstva.</dc:description><dc:publisher>I. Sovec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-08 07:45:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182356</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159647</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 277454083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
