Model podpore pomoči pri študentu z visoko funkcionalnim avtizmom v akademskem procesu univerzitetnega študijaUran, Maša (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) Bezenšek, Ana (Komentor) avtizemvišji in visokošolski študij in poučevanjevzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebamikomunikacijske zmožnostiizvršilne funkcijemodel podpore pomočivisoko funkcionalni avtizemAvtistične motnje (v nadaljevanju AM) so vseživljenjske motnje, ki se kažejo kot primanjkljaji na področju socialne komunikacije in interakcije ter ponavljajoči se vzorci vedenja, ozki interesi in dejavnosti. Pojasnimo jih lahko skozi teorijo izvršilnih funkcij, ki je teorija visokih kognitivnih funkcij. Te nam omogočajo neodvisno in smiselno življenje ter so podlaga za soočenje se z izzivi ter za doseganje ciljev. Delimo jih na izvršilne funkcije, ki vključujejo mišljenje ter na izvršilne funkcije, ki vključujejo delovanje oz. obnašanje. Pri posameznikih z AM so primanjkljaji izvršilnega funkcioniranja vseživljenjski problem, vendar se v različnih obdobjih različno manifestirajo. Tudi pri posameznikih z visoko funkcionalnim avtizmom (v nadaljevanju VFA) je ne glede na njihove povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnosti zrelo izvršilno funkcioniranje omejeno. Prehodi in s tem povezane spremembe so za posameznike z VFA zahtevni, saj pogosto prinašajo povečane zahteve po organizaciji, ustrezni komunikaciji ter prilagajanju novim akademskim in socialnim okoliščinam. V obdobju osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja so posameznikom z VFA zagotovljene različne oblike strokovne podpore, ob prehodu v odraslost, zlasti ob vstopu v visokošolski prostor, pa se obseg in dostopnost podpore, ki bi bila usmerjena v razvoj veščin, potrebnih za uspešno vključitev in delovanje v novem okolju, močno zmanjšata. Posamezniki z VFA so tako v večji meri prepuščeni lastnim, pogosto manj učinkovitim strategijam, kar lahko negativno vpliva na njihovo akademsko uspešnost, samostojnost in psihosocialno stanje. S tem namenom smo se v magistrskem delu osredotočili na obdobje prehoda v odraslost oz. na čas študija na visokošolski ravni. Izvedli smo študijo primera, v sklopu katere smo v obdobju štirih mesecev oblikovali, implementirali in analizirali model podpore pomoči študentu z VFA v akademskem procesu. Učinke modela smo spremljali z Vprašalnikom o izvršilnih funkcijah za mladostnike, Vprašalnikom o izvršilnih funkcijah za starše oz. učitelje ter Vprašalnikom socialnih veščin. V modelu podpore pomoči smo se usmerili v razvijanje izvršilnih funkcij na področju organizacije, načrtovanja in postavljanja prioritet in upravljanja s časom ter v razvoj komunikacijskih veščin. Oboje je ključno za uspešno vključitev in kasneje tudi delovanje v visokošolskem prostoru. Za razvijanje izvršilnih funkcij in komunikacijskih veščin smo uporabili model pomoči po avtorjih Dawson in Guare. Rezultati raziskave so pokazali pomembne izboljšave pri nekaterih izvršilnih funkcijah, zlasti pri področju organizacije (zmerni napredek), načrtovanja in postavljanja prioritet ter prožnosti mišljenja (rahli napredek). Opažen je bil tudi napredek na področju socialnih in komunikacijskih veščin, kar se je odražalo v večji samostojnosti in samozavesti študenta v akademskem okolju. Kvalitativni podatki iz intervjujev potrdili, da sta spremembe prepoznala tako študent kot njegova mama. Ob koncu izvedbe modela podpore pomoči je študent izkazoval večjo iniciativnost, samostojnost, učinkovitejšo rabo predstavljenih strategij ter uspešnejšo komunikacijo z visokošolskimi učitelji. Kljub pozitivnim učinkom raziskave se je pokazalo, da prenos in vzdrževanje večine naučenih strategij po zaključku podpore nista bila trajna, kar poudarja potrebo po dolgoročnejši in sistematični podpori.M. Uran20262026-05-07 08:30:23Magistrsko delo/naloga182315UDK: 616.896-057.875(043.2)VisID: 204593COBISS_ID: 277684227sl