Psihično nasilje na delovnem mestu in proces relacijske družinske terapijeBele, Nada (Avtor) Erzar, Tomaž (Mentor) psihično nasilje na delovnem mestuvzrokiposledicestorilecžrtevtri povezana negativna čustvena stanja (depresijatesnobastres)odrasla navezanostsamopodobarelacijska družinska terapijaDisertacija z naslovom Psihično nasilje na delovnem mestu in proces relacijske družinske terapije obravnava povezanost med psihičnim nasiljem na delovnem mestu ter tremi povezanimi negativnimi čustvenimi stanji (depresijo, tesnobo in stresom), obliko odrasle navezanosti in samopodobo na vzorcu odraslih iz splošne populacije, pridobljenem po metodi snežne kepe, hkrati pa preučuje potek in učinke procesa relacijske družinske terapije (RDT) pri obravnavi posledic psihičnega nasilja na delovnem mestu pri skupini oseb s tovrstno izkušnjo. Namen doktorske disertacije je bil na podlagi pregleda dosedanjih teoretičnih izhodišč in raziskav o posledicah psihičnega nasilja na delovnem mestu ter empiričnega dela disertacije poglobiti razumevanje posledic psihičnega nasilja na delovnem mestu za žrtve s pomočjo širše raziskave ter znotraj dela z zaprto terapevtsko skupino pridobiti izkušnje in znanje za oblikovanje smernic za terapevtsko delo z žrtvami psihičnega nasilja na delovnem mestu po modelu relacijske družinske terapije. V prvem, kvantitativnem delu raziskave je bila na vzorcu 224 oseb iz splošne populacije s pomočjo statističnih testov izvedena primerjava med dvema skupinama. Prvo skupino so sestavljale osebe, ki so ocenile, da so bile žrtve psihičnega nasilja na delovnem mestu (102 osebi), drugo skupino pa osebe, ki so ocenile, da niso bile žrtve tovrstnega psihičnega nasilja (122 oseb). Na podlagi statistične analize dobljenih rezultatov smo ugotovili, da med skupinama obstajajo statistično značilne razlike na vseh treh raziskovalnih področjih. Pri skupini oseb z izkušnjo psihičnega nasilja na delovnem mestu so bila v povprečju bolj izražena tri povezana negativna čustvena stanja (depresija, tesnoba in stres), značilna pa sta bila tudi manj varna oblika odrasle navezanosti in nižja samopodoba v primerjavi s skupino oseb brez izkušnje psihičnega nasilja na delovnem mestu. V ta namen smo uporabili naslednje lestvice: lestvice za depresijo, tesnobo in stres DASS (Depression Anxiety Stress Scales), vprašalnik medosebnih odnosov RQ (Relationships Questionnaire) in Rosenbergovo lestvico samopodobe RSES (Rosenberg Self-Esteem Scale). V drugem, delno kvantitativnem in pretežno kvalitativnem delu raziskave so nas zanimale značilnosti udeležencev pred terapevtskim procesom in spremembe pri njih po njem. Raziskovali smo področja duševnega zdravja (depresije, tesnobe in stresa), obliko odrasle navezanosti in samopodobo pri udeležencih ter značilnosti procesa RDT pri predelovanju travmatičnih izkušenj, nastalih zaradi posledic psihičnega nasilja na delovnem mestu. V ta namen smo oblikovali terapevtski program za osebe z izkušnjo psihičnega nasilja na delovnem mestu, v katerega se je vključilo sedem oseb, ki so ocenile, da so izpostavljene tovrstnemu nasilju. Skupina je imela dvanajst tedenskih srečanj, vsako v trajanju dveh ur. Podatke smo pred procesom relacijske družinske terapije in po njem zbrali s pomočjo lestvic DASS, vprašalnika ECR-R (The Experiences in Close Relationships–Revised) in lestvice RSES. Zbiranje podatkov je potekalo tudi z vodenjem dnevnika terapevtskih srečanj, v katerega si je terapevtka zapisovala bistvene značilnosti terapevtskega procesa in svoja opažanja pomembnih sprememb pri udeležencih skupine. Na področju duševnega zdravja so udeleženci terapevtske skupine za osebe z izkušnjo psihičnega nasilja na delovnem mestu pred vstopom v terapevtski program poročali o izrazitem negativnem stresu, tesnobi, depresivnem razpoloženju ter negativnih afektih, kot so strah, žalost in sram. Navajali so tudi slabšo sposobnost uspešne regulacije afektov, telesno in psihično izčrpanost ter slabše vsakodnevno funkcioniranje. Na področju medosebnih odnosov so udeleženci prihajali z občutki osamljenosti, tesnobnosti in izogibanja v bližnjih odnosih, z izkušnjo nespoštovanja osebnih meja, nezdrave komunikacije ter pomanjkanja podpore. Na področju samopodobe so udeleženci prihajali s slabšo samopodobo, nižjim samospoštovanjem, občutki nevrednosti ter željo po večjem spoštovanju do sebe, ob hkratnem pozitivnem vrednotenju lastnega dela. Na področju depresije, tesnobe in stresa so se po procesu relacijske družinske terapije pri vseh udeležencih pokazale pozitivne in statistično značilne spremembe. Ugotoviti je bilo mogoče pomemben upad težav, povezanih s temi tremi negativnimi čustvenimi stanji. Udeleženci so poročali predvsem o manj pogostem in manj intenzivnem doživljanju tesnobe in stresa, redkejšem doživljanju težjih afektov, kot so strah, žalost in jeza, ter o boljši regulaciji afektov. Obenem so navajali boljšo skrb zase, bolj optimistično razpoloženje, pri delu udeležencev pa tudi manj pogosto doživljanje depresivnosti ter boljše vsakodnevno funkcioniranje. Na področju odrasle navezanosti so udeleženci po procesu RDT poročali predvsem o zmanjšani tesnobnosti in večji sproščenosti v medosebnih odnosih, pri delu udeležencev pa tudi o manj pogostem izogibanju v odnosih. Ob tem so navajali manjšo prisotnost občutka osamljenosti, manj pogost občutek grešnega kozla, boljšo sposobnost postaviti se zase ter učinkovitejše postavljanje meja v medosebnih odnosih. Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da so se pokazale pozitivne spremembe pri obeh dimenzijah odrasle navezanosti, vendar je bila statistično značilna le sprememba pri dimenziji tesnobnosti, medtem ko pri dimenziji izogibanja sprememba ni dosegla statistične značilnosti. Na področju samopodobe so udeleženci po procesu RDT poročali o izboljšani samopodobi in samospoštovanju, kar se je izražalo v večjem občutku lastne vrednosti, večjem občutku moči in zmanjšanju občutka manjvrednosti. Spremembe na področju samopodobe so bile pri vseh udeležencih pozitivne in statistično značilne. Analiza procesa relacijske družinske terapije (RDT) pri žrtvah psihičnega nasilja na delovnem mestu je pokazala, da terapevtsko delo med drugim obsega vzpostavljanje varnega prostora, regulacijo afektov, izboljševanje medosebnih odnosov ter krepitev samopodobe in skrbi zase. Na tej podlagi smo oblikovali smernice za terapevtsko obravnavo po modelu relacijske družinske terapije, ki vključujejo vzpostavljanje varnosti v terapevtskem procesu, obravnavo čustvenih posledic, razvoj čustvene samoregulacije, uporabo tehnike dvojnega zavedanja, prepoznavanje in preoblikovanje manj varnih vzorcev odrasle navezanosti, postavljanje zdravih medosebnih meja, krepitev pozitivne samopodobe ter vključevanje podpore socialne mreže. Doktorska disertacija prispeva k boljšemu razumevanju posledic psihičnega nasilja na delovnem mestu za žrtve ter odpira možnost uporabe modela relacijske družinske terapije kot ene izmed oblik podpore in pomoči osebam z izkušnjo psihičnega nasilja na delovnem mestu.[N. Bele]20262026-05-06 09:00:07Doktorsko delo/naloga182275UDK: 159.964: 364.636(043.3)VisID: 36017COBISS_ID: 277158147sl