Razvoj metode tekočinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo, za ugotavljanje znotrajcelične koncentracije izbranih zaviralcev ß-N-acetilglukozaminil transferazeZlatevska, Verica (Avtor) Pajk, Stane (Mentor) Novak, Doroteja (Komentor) tekočinska kromatografija visoke ločljivostiHPLCmasna spektrometrijaznotrajcelična koncentracijazaviralci OGTencim OGTZnotrajcelične koncentracije učinkovine so ključni parameter pri oceni njene farmakološke učinkovitosti. Odražajo količino, ki doseže svojo tarčo znotraj celice. Na prehod učinkovine skozi celično membrano vpliva vrsta dejavnikov kot so lastnosti celične membrane, prisotnost transportnih mehanizmov, intracelularna vezava in presnovna stabilnost spojine. Zato merjenje zgolj zunajcelične koncentracije ne omogoča natančne ocene dejanskega vnosa spojine v celico. Za določanje znotrajceličnih koncentracij je potrebna občutljiva in selektivna analitska tehnika, saj so količine učinkovine v celičnih lizatih pogosto zelo nizke, matrica pa kompleksna in vsebuje številne endogene spojine, ki lahko motijo analizo. Najpogosteje uporabljena tehnika za določanje znotrajceličnih koncentracij učinkovin je tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), sklopljena z masno spektrometrijo (MS), ki omogoča občutljivo, selektivno in zanesljivo analizo širokega spektra spojin.V sklopu magistrske naloge smo razvili LC-MS analizno metodo za določanje znotrajceličnih koncentracij spojine Osmi-4b in njenih šestih analogov, ki delujejo kot zaviralci encima O-β-N-acetilglukozaminil transferaze (OGT). Spojine imajo skupen heterociklični skelet, razlikujejo pa se po substituentu na dušikovem atomu amidne skupine. OGT sodeluje v procesu O-GlcNAc glikozilacije, pri katerem se na serinske ali treoninske ostanke proteinov dodaja N-acetilglukozamin (GlcNAc). Zaviranje OGT ima potencialno terapevtsko vrednost pri Alzheimerjevi bolezni, nekaterih vrstah raka in drugih boleznih, povezanih s spremenjeno glikozilacijo. Pri razvoju analizne metode smo za vsako spojino s testiranjem izbranih verifikacijskih parametrov potrdili ustreznost metode za določanje znotrajceličnih koncentracij. Nato smo analizirali celične lizate iz linije AMO-1 po inkubaciji z izbranimi spojinami. Rezultati so pokazali, da so znotrajcelične koncentracije izbranih spojin sorazmerne z vrednostmi logD pri pH 7,5. Najnižje znotrajcelične koncentracije smo določili za polarnejše spojine DY-38 in DY-39, medtem ko je DY-34 pokazala podobno porazdelitev kot Osmi-4b. Najvišje koncentracije so bile določene pri spojinah AVS-18 in AVS-20, ki so presegale vrednosti Osmi-4b.V. Zlatevska20262026-04-30 14:28:43Magistrsko delo/naloga182206UDK: 615:543(043.2)COBISS_ID: 272579587sl