Pomen odnosne kompetence učiteljev pri krepitvi prosocialnega vedenja učencevKušar, Teja (Avtor) Rapuš-Pavel, Jana (Mentor) Amon Podobnikar, Nina (Komentor) osnovnošolsko učenje in poučevanjesocialna pedagogikaodnosna kompetencaprosocialno vedenjeosnovna šolaučenciučiteljiMagistrsko delo obravnava vlogo učiteljev pri razvijanju in spodbujanju prosocialnega vedenja učencev v osnovni šoli, pri čemer je v ospredju pomen njihove odnosne kompetence. Prosocialno vedenje, ki vključuje dejanja, kot so pomoč, deljenje, sodelovanje, empatija in skrb za druge, predstavlja pomemben dejavnik socialnega in čustvenega razvoja otrok ter prispeva k pozitivni razredni klimi in učinkovitejšemu učnemu procesu. Učitelji imajo pri tem ključno vlogo, saj lahko s svojim zgledom ter načinom vzpostavljanja odnosov pomembno vplivajo na vedenje učencev. V teoretičnem delu naloge najprej predstavim temeljna izhodišča prosocialnega vedenja, vključno z opredelitvijo pojma, motivi za prosocialno vedenje ter njegovim pomenom za duševno zdravje. Nadalje opisujem dejavnike, ki vplivajo na razvoj prosocialnega vedenja otrok in mladostnikov, s posebnim poudarkom na vlogi šolskega okolja. Prosocialno vedenje nato umeščam v šolski kontekst, kjer so podrobneje obravnavani socialni odnosi v šoli. Posebno poglavje namenjam vlogi učiteljev pri krepitvi prosocialnega vedenja, v katerem podrobneje opišem model prosocialnega razreda, socialne in čustvene kompetence ter odnosno kompetenco učiteljev kot eno izmed ključnih kompetenc za kakovostno pedagoško delo. V empiričnem delu naloge sem raziskala zaznavanje prosocialnega vedenja učencev ter odnosne kompetence učiteljev z vidika učencev in učiteljev ter pomen odnosne kompetence učiteljev pri krepitvi prosocialnega vedenja učencev. Raziskava je temeljila na kombinaciji kvantitativnega in kvalitativnega raziskovalnega pristopa, pri čemer je bil uporabljen vprašalnik za učence ter delno strukturirani intervju z učitelji, kar je omogočilo celovitejši vpogled v obravnavano tematiko. Rezultati raziskave kažejo, da učenci in učitelji prosocialno vedenje najpogosteje zaznavajo v obliki učne pomoči in deljenja zapiskov. Analiza povezanosti je pokazala statistično značilno pozitivno povezanost med zaznanimi vidiki odnosne kompetence učiteljev in zaznanimi oblikami prosocialnega vedenja učencev. Učitelji svojo odnosno kompetenco zaznavajo predvsem skozi odzivanje na individualne potrebe učencev, vzpostavljanje avtoritete v razredu, izražanje pristnosti in avtentičnosti ter pri tem poudarjajo pomen refleksije odnosov z učenci. Hkrati so izpostavili, da je za razvoj njihove odnosne kompetence ključna podpora sodelavcev, svetovalne službe in vodstva, pri čemer izražajo tudi potrebo po bolj sistematičnih oblikah podpore. Ugotovitve potrjujejo, da odnosna kompetenca učiteljev pomembno prispeva k spodbujanju prosocialnega vedenja učencev ter poudarjajo pomen njenega nadaljnjega razvoja v šolskem prostoru.T. Kušar20262026-04-26 08:30:07Magistrsko delo/naloga182166UDK: 37.013.42(043.2)VisID: 204434COBISS_ID: 276867331sl