<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študija kandidata za kvantno spinsko tekočino Zn-barlovita z jedrsko magnetno resonanco</dc:title><dc:creator>Stonič,	Erazem	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorko,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>NMR</dc:subject><dc:subject>kvantna spinska tekočina</dc:subject><dc:subject>Zn-barlowit</dc:subject><dc:subject>frustrirani
magnetizem</dc:subject><dc:subject>mreža kagome</dc:subject><dc:subject>dvokomponentni model</dc:subject><dc:description>Zn-barlovit zaznamuje plastovita struktura, kjer bakrovi ioni v posameznih pla-
steh tvorijo mrežo kagome. Kompleksna magnetna narava dane spojine je posledica
nečistoč, ki v obliki bakrovih ionov zamenjujejo izven-ravninske cinkove ione. Neči-
stoče v kvantnih spinskih tekočinah, za katero kandidat je tudi preiskovani material,
tvorijo domene polariziranih spinov, kar vpliva na intrinzične magnetne lastnosti, še
posebno v nizkotemperaturnem režimu. Njihovo temperaturno spremenljivo magne-
tno obnašanje vnaša negotovost pri določitvi dejanskega deleža nečistoč in odstira
fundamentalnejšo raziskovalno vprašanje o prisotnosti spinske vrzeli v osnovnem
stanju. Med kagome plastmi so prisotni tudi fluorovi ioni, ki predstavljajo ustrezno
lokalno sondo za raziskovanje materiala z metodo jedrske magnetne resonance (19F
NMR). V študiji smo z uporabo dvokomponentnega modela iz signala 19F NMR
razločili dvoje različnih lokalnih okolic in sicer intrinzično kagome komponento ter
komponento Cu2+ nečistoč. S prilagoditvijo danega modela smo z globalno optimi-
zacijo parametrov prek izbranega temperaturnega območja od 2 K do 110 K ocenili
delež nečistoč v analiziranih vzorcih. S pridobljeno informacijo o kompoziciji vzor-
cev smo nato raziskali še dinamiko z meritvijo in dvokomponentno analizo spinsko
mrežnega relaksacijskega časa T1. Rezultati so razkrili daljši relaksacijski čas intrin-
zične komponente od napovedi za idealni kagome antiferomagnet, kar nakazuje na
odsotnost homogene spinske vrzeli. Ob dejstvu, da 19F NMR metoda povpreči prek
množice bližnjih okoliških spinov, dokončnega odgovora o spinski vrzeli ni mogoče
podati, saj obstaja možnost prostorskih nehomogenosti, katere z dotično metodo
izpovprečimo. Vsekakor pa smo s študijo pokazali učinkovito analitsko metodo, ki
izboljša interpretabilnost rezultatov meritev z lokalno sondno NMR ob prisotnosti
kombinacije okolic z različno magnetno naravo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-26 08:15:06</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>182163</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159704</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 277042179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
