Večja pravičnost pri Mateju: Eksegetska analiza Mt 5,17-48 v hermenevtičnem okviru etike vrlinŠivec, Danica (Avtor) Matjaž, Maksimilijan (Mentor) Skralovnik, Samo (Komentor) govor na goriantitezevečja pravičnostpravičnostetika vrlinkrepostipostava in prerokiMagistrsko delo obravnava pojem večje pravičnosti v Mt 5,17-48 in ga razlaga v hermenevtičnem okvirju etike vrlin. Izhodišče raziskave je vprašanje kako razumeti Jezusovo zahtevo, da mora pravičnost učencev presegati pravičnost pismoukov in farizejev in na kakšen način je uresničljiva v konkretnem življenju. Prvi del naloge se osredotoča predvsem na starozavezno ozadje Matejeve misli, ki se kaže v tem, da je pravičnost pravilno ravnanje, ki je v skladu z Božjo voljo. To je dopolnjeno z Jezusovim naukom o pravičnosti, ki ni nekaj zunanjega, ampak v prvi vrsti notranja usmerjenost srca. Eksegetska analiza zavzema osrednji del naloge in Jezusa pokaže kot nekoga, ki razkriva globlji namen postave. Ta je v preoblikovanju človekove notranjosti, iz katere izhaja vse njegovo delovanje. Učenci so poklicani, da zavzamejo držo krotkosti, resnicoljubnosti, zvestobe, usmiljenja, velikodušnosti in nenasilja. Drugi del predstavi govor na gori kot temeljno besedilo krščanske etike in zagovarja tezo, da je etika kreposti primeren hermenevtični princip za razlago besedila. Ta v govoru osvetli njegovo ciljno naravnanost, ki je v postopnem uresničevanju Božje podobe v človeku in se uresničuje skozi proces moralne in duhovne rasti. Krščanska etika ob tem dodaja, da tega ne zmoremo sami iz sebe, temveč nujno potrebujemo Božjo milost.20262026-04-25 09:00:04Magistrsko delo/naloga182149VisID: 35997sl