<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava učinkovitosti izolacije primarnih celic iz perinatalnih tkiv z uporabo dveh encimskih metod</dc:title><dc:creator>Cvetko,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trojner Bregar,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>primarne mezenhimske matične/ stromalne celice</dc:subject><dc:subject>perinatalna tkiva</dc:subject><dc:subject>encimska
izolacija</dc:subject><dc:subject>kolagenaza</dc:subject><dc:subject>DNaza</dc:subject><dc:subject>dispaza II</dc:subject><dc:description>Primarne mezenhimske matične/stromalne celice (MSC) predstavljajo pomemben vir
celic, ki imajo velik potencial za uporabo v regenerativni medicini, tkivnem inženirstvu,
naprednih celičnih terapijah zaradi svojih proliferativnih, imunomodulatornih lastnosti ter
sposobnosti diferenciacije. MSC iz perinatalnih tkiv, natančneje iz amnijske membrane,
popkovnice in placente, so priročen vir MSC, saj po porodu predstavljajo biološki odpadek.
Njihovo pridobivanje je neinvazivno in etično nesporno, v nasprotju z nekaterimi drugimi viri
MSC. Kljub dobremu terapevtskemu potencialu MSC pa ostaja optimizacija postopkov njihove
izolacije eden ključnih izzivov. Izbira metode, reagentov in pogojev izolacije ima lahko
pomemben vpliv na kakovost izoliranih celic, sposobnost proliferacije in sposobnost tvorbe
kolonij.
Namen te magistrske naloge je primerjati učinkovitost izolacije primarnih MSC iz različnih
perinatalnih tkiv z uporabo dveh encimskih metod, izolacije s kolagenazo in izolacije z
mešanico encimov, ki poleg kolagenaze vsebuje tudi DNazo I in dispazo II. V raziskavo smo
vključili 15 darovalk iz Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike
Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Od vsake porodnice smo pridobili po tri
perinatalna tkiva, ki smo jih uporabili za izolacijo primarnih celic z uporabo obeh metod. Celice
izolirane po obeh metodah so bile gojene v standardnih pogojih za primarne humane celične
kulture. Učinkovitost izolacije smo ocenili na podlagi več parametrov, in sicer s sposobnostjo
celic, da tvorijo kolonije, s časom do tripsinizacije pri pasaži 0 (p0), ter s številom tripsiniziranih
celic pri p0. Na podlagi teh rezultatov smo določili število učinkovito in neučinkovito izoliranih
vzorcev pri obeh metodah. Testirali smo naslednje hipoteze, 1. da je učinkovitost izolacije
primarnih celic enaka pri obeh metodah, 2. da je čas do tripsinizacije pri p0 enak pri obeh
metodah, ter 3. da je število tripsiniziranih celic pri p0 enako pri obeh metodah izolacije. S
statistično analizo smo potrdili vse tri hipoteze. Rezultati so namreč pokazali, da se uspešnost
izolacije, čas do tripsinizacije pri p0 ter število tripsiniziranih celic pri p0 med izbranima
metodama statistično ne razlikujejo. Pri obeh metodah pa smo ugotovili relativno nizko
učinkovitost izolacije. Na učinkovitost izolacije poleg koncentracije oz. aktivnosti encimov
vplivajo še številnih drugi dejavniki kot so čas inkubacije z encimi, , čas od odvzema tkiv do
izolacije celic ter drugi dejavniki, ki bi jih bilo potrebno v prihodnosti natančneje preučiti.</dc:description><dc:publisher>[N. Cvetko]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-25 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182147</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 576.5:577.15:577.08:615.36(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 125244</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 276775171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
