<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnavanje teme smrt z otroki v vrtcu</dc:title><dc:creator>Lukač,	Zoja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>obravnava teme smrt</dc:subject><dc:subject>strategije pomoči</dc:subject><dc:description>Poleg rojstva je tudi smrt sestavni in neizogibni del življenjskega cikla. Kljub univerzalnosti tega pojava pa gre za temo, o kateri mnogi raje molčijo, ali pa se je  v vsakdanjih pogovorih izogibajo.  S smrtjo se slej ko prej sreča vsak posameznik – bodisi ob izgubi bližnje osebe, ob spremljanju novic, branju literarnega dela, v katerem literarni lik umre ali ob drugih življenjskih izkušnjah. Gre torej za vsebino, ki je ni mogoče trajno prikrivati pred otroki, saj se bodo tudi oni nekoč zagotovo srečali z izgubo in vprašanji o minljivosti. V diplomskem delu bomo obravnavali temo smrti v kontekstu pedagoškega dela v vrtcu ter raziskali didaktične in pedagoško-psihološke možnosti njenega vključevanja v pedagoški proces. Pomembno je, da se v vrtcu o smrti spregovori strokovno, premišljeno in prilagojeno razvojni stopnji otrok. 
V teoretičnem delu diplomskega dela utemeljujemo, zakaj je smrt pogosto razumljena kot tabu tema in kako se ta družbeni odnos do te teme odraža v komunikaciji z otroki. Na podlagi strokovne literature pojasnjujemo, katera čustva otroci doživljajo ob izgubi bližnje osebe ter kako se njihovo razumevanje smrti razlikuje glede na starost in stopnjo kognitivnega razvoja. Pojasnjujemo  razvoj razumevanja pojmov dokončnosti, univerzalnosti in nepovratnosti smrti ter pomen ustrezne podpore odraslih v procesu žalovanja. Opisujemo strategije, s katerimi lahko predšolskim otrokom in njihovim staršem pomagamo pri soočanju z izgubo ter pri premagovanju stigme, ki pogosto spremlja obravnavo teme smrti v predšolskem obdobju. Predstavljamo tudi primere dejavnosti in ustrezno literaturo, ki lahko vzgojiteljem služijo za  strokovno podporo pri obravnavi te teme v oddelku vrtca. V teoretičnem delu primerjamo tudi Kurikulum za vrtce (1999) in Kurikulum za vrtce (2025) ter analiziramo morebitne razlike v ciljih, načelih in primerih dejavnosti, ki so relevantni za obravnavo teme smrti v vrtcu.
Empirični del diplomskega dela temelji na kvalitativnem raziskovanju z uporabo metode polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi so sodelovale štiri vzgojiteljice iz različnih javnih vrtcev. Intervjuji zajema vprašanja o njihovem mnenju glede primernosti obravnave teme smrti v predšolskem obdobju, o konkretnih izkušnjah z obravnavo te teme ter o njihovem osebnem doživljanju in soočanju z njo v vlogi strokovnih delavk. Zanimalo nas je tudi, katere strategije pogovora uporabljajo pri sodelovanju s starši in drugimi strokovnimi delavci ter kakšno podporo, znanje ali dodatne vire bi si želele za lažje in bolj samozavestno obravnavanje teme smrti v vrtcu.
Rezultati raziskave kažejo, da vzgojiteljice prepoznavajo pomen obravnave teme smrti v vrtcu, vendar se pri tem pogosto soočajo z občutki negotovosti, pomanjkanjem strokovnega znanja ter potrebo po dodatni podpori in izobraževanju. Ugotovitve prav tako poudarjajo, da se tema smrti v praksi najpogosteje odpira situacijsko, ob konkretnih dogodkih, ter da imajo pomembno vlogo pri obravnavi pogovor, pripovedovanje zgodb in sodelovanje s starši.</dc:description><dc:publisher>Z. Lukač</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-25 08:30:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182143</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 204430</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 276864003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
